Amstel wrote on 04.08.2002 at 23:22:28:


Ne, ne pozabim. Tako kot ne pozabim obratnega omenjanja mož-žena.

Sicer pa si postala bolj malo zgovorna, Amstel. Kaj je? Kaj si ugotovila, da smo na splošno vsi, ki sodelujemo na tem topicu, napačno odprti? Ali pa da smo preveč odprti?

BUONASERA

Borut

Amstel,

Ena izkušnja, če ti kaj pomaga, osebna in boleča, zato malo bolj zavita v celofan.

Že nekaj moških udeležencev foruma ti je iskreno povedalo, kakšen je njihov odnos do seksa. Sam pa ti lahko povem, kaj se lahko zgodi, kadar se pogledi in pričakovanja pri spolnosti preveč razhajajo.

Spoznal sem dekle, s katerim sva se v interesih in pogledih na svet dobro ujemala, poleg tega pa me je močno privlačila. Po kar dolgem obdobju moje vztrajne pozornosti in dvorjenja, je pristala, da postaneva par. Biti par je pomenilo imeti tudi spolne odnose. Bil sem njen prvi moški. To se mi je takrat zdelo kot veliko darilo, danes bi mi to pomenilo prej svarilo. Uvodnemu vznemirjenju je seveda sledil prvi spor, prvi prepir, ne zaradi spolnosti. Po tem dogodku pa najini spolni odnosi niso nikoli zares zaživeli. Po iskanju vzrokov v vplivih kontracepcijskih tablet, neprenašanju kondomov, neprimernem okolju, neidealnem trenutku, so se potem ko je teh reči zmanjkalo, za kar sem se precejkrat zelo potrudil, pojavili seveda tudi glavoboli, na koncu pa niti to več ne temveč samo še obračanje hrbta.

Seveda so bili vzroki drugje. Seveda so bili v najinem odnosu. Morda tudi še kje drugje, vendar sva si vsaj te v odnosu lahko priznala in se o njih tudi pogovarjala. Vendar sem lahko izključno krivdo za vse težave v odnosu zaradi ljubega miru lahko priznal  le vsake toliko in si začasno kupil odpustek, sicer pa sem postal nosilec izvirnega greha v neki čudni igri, ki je še vedno ne razumem dobro. Ki ga je treba kaznovat ali ne vem kaj. Drugačen pogled in nestrinjanje bi peljal samo v eskalacijo do konca, do hitre prekinitve zveze. Kaj vse počnemo zaradi ljubega miru. Vzorci, ki se jih naučimo kot otroci v družini, po mojem mnenju. Pa se morda k temu vrnem kasneje.

Kaj ima pri tem spolnost. Je izjemno močan katalizator. Nekaj, kar lahko stvari intenzivira, ojači, pospeši. Tako v pozitivno, kot tudi v negativno smer.

Če bi lahko sledil svojim željam in impulzom, potem bi seksal dvakrat dnevno v povprečju. Ker je za to potrebno upoštevati tudi partnerja in siceršnje življenske okoliščine, bi bil verjetno čisto zadovoljen s kompromisom nekajkrat tedensko. Zadovoljen pomeni, da se ne bi počutil zavrnjenega, da se mi ne bi zdelo, da ni nikogar, ki bi si želel mojega objema, bližine, ki jo potrebujem, kot jo potrebujemo vsi. Vse drugo pa je premalo in bo prej ali slej bo nekje prišlo na dan. In seveda tudi je. In če se potem pri pogovor o tem problemu zaključi s tem, da moram biti pa res revež, če imam takšne rečmi probleme (???), potem lahko po mojem samo še grizem. Po možnosti strupeno. Verjetno ni najbolj pametna reakcija na tem svetu, no zato pa vsaj pospešuje hitrost s katero se bliža konec zveze, kar ni vedno slaba stvar.

Je lahko spolnost vzrok? Po mojem ja. Če bi se z nekom ujel bolje, kot je tukaj opisano, če bi bil odnos boljši in če ne bi mogla priti do za oba sprejemljivega kompromisa pri seksu, potem bogve, kam bi me lahko to odpeljalo. V iskanje nove zveze, v kratke afere ali pa v začetek težkega konca zveze. Tako močno je po mojem mnenju to. Mogoče sem imel še srečo, da so mi šle nekatere reči v tem odnosu tako na živce, da mi je vse skupaj presedlo, sicer bi bil lahko konec še tisočkrat težji in bi se vse skupaj še dosti bolj dolgo vleklo, pa je bilo še tako dosti predolgo. J

Se nadaljuje ...

Moje izkušnje so takšne - saj se ni težko z nekom srečat v središču. Ponavadi se itak najprej z nekom srečamo v središču, vsaj tisti zaupljivi in odprti, ki poslušamo intuicijo. Zgodi se trenutek. Skoraj nemogoče pa je ostati tam, ker se takoj, ko se kaj zalomi, prične nabirati miselni balast - vzorci, skratka ovire, posledično pa priučeno obrambno obnašanje z maskami. Pričnemo dvomiti, drugega opredeljujemo, tako se odtujujemo in zmotno sklepamo, da partner ni pravi. Namen vsakega srečanja z nekom, s katerim smo se dotaknili v središču je izpolnjen takrat, ko partnerja vsak pri sebi ponovno dosežeta prvotno stanje središča. Lahko skupaj, lahko pa ne.

Quote:


xqd, hvala za opis tvoje izkušnje in razmišljanja.
Ja, tudi sama mislim, da je sex res močen katalizator. Je veliko več, kot zgleda. Ravno zato vem, da si zasluži pozornost. Pozornost v tem, da služi obema.

Ko si govoril o zmedi glede vpletenosti v neko nejanso igro... si zlahka predstavljam temačno, nejasno igro, ki je plod družisnkih prepovedi. In to je težko razrešiti sam. Pa vendar slutim, da je teh zablod veliko več okrog spolnosti. Veliko več zmede je, kot zgleda. In opažam, da oba extrema, govorita o te'mi. Tako "zajčja" varjanta, kot je nekje omenil Miro, enako "nojevska".

Miro, če bi lahko, bi to povedala jaz, pa je Osho pred mano .... odseva pa tudi moje čutenje in razmišlajnje:

"Na začetku se srečujejo samo periferije, zunanjosti, toda če odnos preraste v intimnost, postane bližnji, postane globok. Tedaj se, korak za korakom, središča začenjajo srečevati. Ko se srečajo, se to imenuje ljubezen.
Ko se srečujejo periferije, je to samo poznanstvo. Ko se dotaknete osebe iz ničesar, samo iz omejitev, tedaj je to poznanstvo. Pogosto, prepogosto imenujete svoje poznanstvo, ljubezen. Tedaj napačno razmišljate. Poznanstvo ni ljubezen.
Ljubezen je prava redkost. Srečati neko osebo v njenem središcu pomeni iti skozi revolucijo, ker če želite srecati neko osebo v njenem centru, ji boste morali dovoliti, da tudi ona doseže vaš center, povsem predani, ranljivi, odprti.
To je tvegano. Dopustiti nekomu, da pride do vašega središca, je tvegano, nevarno, ker nikoli ne morete vedeti, kaj vam bo ta oseba storila. Enkrat, ko so vaše skrivnosti odkrite, enkrat, ko ste popolnoma izpostavljeni, se nikoli ne ve, kaj bo storila druga oseba.
Strah je tu. Zato nikoli niste odprti."

In še bolj direkten odgovor na tvoje vprašanje:

"Zato je prva stvar, ki jo je treba razumeti ta: ne imenujte poznanstvo ljubezen. Lahko se ljubite, lahko ste v seksualnem odnosu, ampak seks je ravno tako periferen. Vse dokler se središča ne srečajo, je seks samo srečanje dveh teles. Duše niso poleg."

Ja, seveda obstaja sex brez ljubezni. Srečanje dveh teles. In telo je le 1/4 nas.
In meni je pač tak sex prazen, če me razumeš, kaj mislim.

Quote:


Ja, maš po moji izkušnji čist prov, bp, ni enostavno. Ko odnosa ni več mogoče nadzorovat pa dozirat oz. ko ugotoviš, da si se 'zaciklov', pol sta ponavad na voljo dve varianti: al se temu upreš pa hočeš čim prej ven spizdit al pa  se vdaš pa cel svet noter potegeš.

Teh dveh dilem se po moje takoj na začetku odnosa začneš zavedat, ampak rabiš tako za upor kot predajo kup argumentov. Eden izmed njih (ni mus, da prvi) je seks, ki je strasten in tešilen, a ni večen. Drugi je varnost, ki je trajna, a omejujoča (na to bi se navezovala 'ekonomizacija' odnosa). Tretji je prijateljstvo, ki je tešilno in varno, a ni strastno. Četrti  osvobajanje ega, a hkrat tud njegovo utrjevanje, zato ta argument samega sebe nevtralizira. Peti je sočutje, a ta v odnosu veže nase tud obeznosti pa soodgovornost. Še celkup bi jih lahko naštel, ampak sem tud skoz to fazo na tem forumu že enkrat hodu.    

Po moje res  ni pametno vseh teh argumntov hkrat  na mizo vrčt že v fazi poznanstva, ker na tak način se začneš ogibat poznanstev samih. Jest jih v odnosu s svojo partnerico na mizo mečem že skor 20 let, pa jih še zmeraj nisem izčrpal, se pa zato še vedno uspešno zaklican pa se zato uspešno ogibam tud drugim poznastvom.

     

Amstel wrote on 07.08.2002 at 12:57:33:

Zakaj je komplicirano? Prav zato, ker mi spuščanje ne gre preveč dobro predvsem od glave. Ker se ta ne zna v ta pravem trenutku znebit logike, kot lahko vidiš tudi v prejšnejm postu, in pa druge navlake, pa analizira, procesira in kategorizira, namesto da bi se prepustila in čutila in kaj užila.

Če mislim, da lahko živimo brez predstav? Pojma nimam. Jaz ne znam. Se pa trudim, da mi le te vsaj ne bi preveč škodile.

lp bp

Andres wrote on 07.08.2002 at 14:19:35:


To je pa tako, če greš skregan spat.