Quote:Tale tvoj zadnji post Miro. Meni se vedno bolj zdi, kot bi ti seksologijo in druzinske skupnosti studiral in seveda kot da nikoli nebi za Pavliho delal. Cool Miro.
Ja Andres, veš, smo se tudi pri Pavlihi veliko s seksom ukvarjali. Jebali smo politike, ko smo pisali, kako politiki jebejo narod, pa so potem politiki jebali urednika, pa je urednik potem jebal nas avtorje, ko nam je kakšne stavke ven metal, pa je mene včasih po telefonu jebala moja mama in rekla, da so komunisti zajebani in da me bodo zaprli, če bom se take pisal... Skratka, nekako smo se vsi skupaj združili v neko jebajočo se verigo.
Ampak tega nisem napisal zato, da bi slabe štose klatil. Rad bi povedal nekaj o prednaloženih programih v podzavesti.
Namreč, večina psovk je povezana s seksualnostjo. Naši južni bratje so to povzdignili do umetnosti, psovati v srbščini je lahko pravi užitek. Jasno, tudi drugi narodi psujejo seksualno...
V vsakdanjem pogovoru ima omenjanje spolnih organov oz. aktivnosti v glavnem negativno konotacijo. Če fant recimo reče svoji punci "pizda mi greš na kurac" to žal ne pomeni dobesedno to, kar je rekel, se pravi, da res leze nanj in se pripravlja, da bi mu postregla z vročo večerjo. Ne, on je mislil, da mu gre na živce in da jo težko prenaša ob sebi.
In tako vso to negativno seksualno vzdušje v človekovo podzavest nalaga predprograme, ki ga opominjajo, da je spolnost nekaj grdega, negativnega, umazanega... In če k temu dodamo še t.i. "moraliste" in druge dežurne dušebrižnike, dobimo v podzavesti pravi protiseksualni operacijski sistem.
Narava pa je dala človeku drugačno prednaloženo programje, ki pa pravi, da je spolnost predvsem naravna potreba, katere potešitev sprosti telo in duha. In tako dobimo v človekovi podzavesti še drug operacijski sistem, ki se hudo tepe s prvim.
Tretji program, človekov obramni mehanizem, bolje software, pa se po svojih močeh trudi, da to nasprotje ne bi povzročilo razpada in ustvarja neke iluzorne teorije o seksu, ki nimajo nobene zveze z realnostjo.
Osnova mnogih takih obrambnih teorij je nekakšnja romantična predstava iz srednjeveških viteških romanov, kjer se ljudi sicer lahko veselo natika na sulice, da pa bi se ljubljena svojemu vitezu na tiča nataknila, o tem pa ni nobenega govora. Kje pa, kvečjemu lepo se pogledata, če si data lupčka je pa to že pornografija.
Bojim se, da se je dosti te navlake preneslo tudi v t.i. "new age", kjer vsi iščejo neke visoke duhovne kvalitete pri seksu, v glavnem zato, da ne bi bilo treba zradirati protiseksualno prednaloženih programov. In v to je v padel tudi nič krivi Osho, ki nikoli ni zagovarjal tantričnega seksa kot duhovne kategorije kar tako, ampak je eksplicitno večkrat zapisal, da se do višjih razsežnosti seksa pride preprosto z uživanjem, "zibanjem", kot je rad rekel. Ne z odrekanjem, ampak s spoznanji, ki jih pridobimo skozi izkušnje in z radostjo spolnih izkušenj. Torej, po njem gre razvoj od naivnega mladostniškega seksa, preko odraslih raziskovanj telesnih variant do tantričnega seksa, kjer pa se ne konča, saj je končni cilj njegovega učenja duhovno stanje konstantnega orgazma, kjer partnerja sploh ne potrebuješ več. Tako Osho, drugi pa, kot je nam všeč.
Naj opozorim, da tantrične vaje, ki služijo doseganju boljšega zdravstvenega stanja, ne sodijo nujno v ta kontekst in so koristne vsakomur, ker jih lahko uporabljamo brez ideološkega okvirjanja.
Drug način obrambnega mehanizma pa je, da seks prepozna za nekaj grdega in to potem izvaja na tak način. Mehanično, brezčutno, ejekulacija zaradi ejakulacije. Ali pa celo z nasiljem, v stanju pijanosti itd itd... Seveda pa je vmes še morje razlčic, o katerih bi se dalo pisati debele knjige. Taki se radi izgovarjajo na spolno "odprtost", ki pa to vsekakor ni.
Po mojem globokem prepričanju je lahko navaden "good old fashioned crappity smack" bistveno bolj duhoven in tantričen od najrazličnejših novodobnih poskusov doseganja "višjih nivojev".
Tudi če je seks naključen, za eno noč, ob obojestranskem (ali vsestranskem, odvisno od števila udeležencev - ja, to je provokacija...) spoštovanju in ljubezni, ki naj bi jo gojili do vsakega sočloveka, ne more biti škodljiv. Pri tem seveda ne zanikam, da dva, ki gojita globok čustveni odnos, ne ustvarjata kvalitetnejšega spolnega in tudi siceršnjega odnosa.
Na vsak način pa tudi pri seksu drži Dyerjeva maksima, da se vsak odnos, kjer se dva združita v eno, konča z dvema polčlovekoma.