Igor, odvisno od tega kako pojmuješ zavest. Krišnamurti jo je pojmoval kot celoto človekovega mišljenja, čustvovanja, izkušanja, itd. In potem je imel za Zavest z veliko začetnico besedo Um (Mind), in je rekel če se prav spomnim: ko so možgani tihi, lahko pridejo v stik z Umom (Mindom).

In bi zato jaz rekel: ko tvoja zavest utihne, torej ne dela več problemov in hrupa, se ne ukvarja več sama s sabo in s svojimi problemi katere vedno znova producira, lahko pride v stik z Umom, ki je brezmejen (tudi po Krišnamurtiju).

Tako da je samo stvar besede, ker Alojz tudi uporablja besedo zavest v tem smislu kot jo ima Krišnamurti, torej nekaj osebnega, ki je del telesa in mišljenja, itd.

Samo vem pa tudi, da se beseda "zavest" lahko uporabi v drugem kontekstu, bolj v kontekstu Krišnamurtijevega Uma, kot tisto onkraj kar sploh omogoča zavedanje življenja in ne sodeluje pri nobenem procesu, temveč vse procese sploh omogoča, ampak mi smo vse preveč zapičeni v dogajanje, da bi sploh registrirali to večno polje zavedanja v ozadju.

Lp

titud wrote on 14.03.2011 at 11:37:05:

Zavesti (z malo) se ne da definirati, ker ona je vsa oblika, definicija. Tako kot oko ne more gledati samega sebe.

Lp,Igor

Kolektiv sestavljajo posamezniki in naj bi se zato kolektiv prilagajal posameznikom.
Lažje kot z definicijo je z ogledalom. Tako kot oko ne more gledati samega sebe, lahko pa se gleda v ogledalu. od tega se potem reče, da je vse iluzija, maya.

Lp,Igor

vida wrote on 29.09.2005 at 08:31:12:

Zanimivo, da sem termin 'slepa pega' zasledu ravno v njegovi knjigi, povzel pa ga je po popperjevi interakcijski  teoriji realnosti, na kateri je zgrajen finačni trgi in zarad katere  ga noben od akterjev ne more 'preštudirat' brez napake, ga torej niti  obvarovat pred zlomom  niti pripravit, da bi v celoti delal njemu v prid in s tem na tak način zlomit. Soros je pogrutal, tko kot t. pa drugi po moje pravilno ugatavljajo, da je nanj mogoče vplivat samo s strateškimi zavezništvi med seboj povezanih vplivnežev, jeba pa je v tem, da se tud ti vplivneži zavedajo,  da taki strateški napadi sami  popvročajo še večja neravnovesja in nevarnost zlomov in da na tak način kopljejo jamo sami sebi.  Edina zaščita pred neravnovsjem  in ki hkrati finančne trge sili, da opravljajo svojo pozitivno tržno funkcijo alokacije kapitala tja, kjer naj bi  delal v javno korist, je  zato strateški dogovor vseh skupnosti, katere dejavnosti naj trg pokriva in po kakšnem skupno dogovorjenem vrednostnem sistemu naj deluje. Tak dogovor, ki bi hkarati ne pozročal neravnovsja trga finančnega kapitala,  je možen samo v odprti družbi med svobodnimi skupnostmi oziroma bi te morale imeti vsaj globalno prevladojočo vlogo, kar vsaj men zveni  od sorosa  zelo filantropsko ne glede na to, da prihaja od moralno upravičeno oporečne osebnosti.    

Quote:

Ni tko enostavno, kolektiv se ne more nikol do konca in brez ostanka  priglagodit/podredit posamezniku (se zreducirat na posmeznika), niti obratno, ker zarad interkacije med posmazmeznikom  in kolektivom obstaja neka interkcisjka  'slepa pega', na kateri je zgradil svojo teorijo odprte družbe karl popper:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?action=post;num=1127640480;virboard=;qu...

titud wrote on 29.09.2005 at 09:22:50:
 

Ista interkacijska 'slepa pega' se pojavi, ko gledamo samega sebe v ogledalu.  

Napisal sem posameznikom ne posamezniku. Kolektiv jemljemo kot družbo in je kot taka stvar nekih analiz raznih ved, ki z analizami ustvarjajo umetno tvorbo. Medtem, ko posamezniki sestavljajo človeštvo, torej celovitost.

Lp,Igor

Ne vem kako so skupnost občutili člani plemena in ali so na ta občutek sploh pomislili. Verjetno pa so to skupnost vzpostavljali preko morale. Morala posameznikov je vzpostavljala skupnost in ne da je morala skupnosti vzpostavila posameznike.

Lp,igor