Poet wrote on 28.08.2008 at 10:54:22:Čist neki bom povedal tako mimgrede, zakaj se meni sanje zdijo brezveze in tako naprej.
Ker ... ko človek spi in je v globokem snu se ne zaveda ničesar. Sanje so pa malo boljše od tega nezavednega stanja. Ampak vse to je nezavedno, lahko bi se reklo da je na drugi strani vesolja, na tisti, kjer vesolje ne ve za samega sebe več.
In se s sanjami ukvarjajo predvsem taki ljudje, ki ne marajo te trenutne realnosti in pred katero želijo ubežati v sanjski svet, ki je nezavedno in s tem ko je nezavedno tudi nimajo več vseh tistih "težav" ki jih bojda pestijo v sedanjem življenju. Ampak ravno to je tista salamenska natega, ker v tistem stanju človeka sploh ni in ni več pričevanja vesolju, zato tudi ni nobene modrosti in uvida in nič - sanje so brezvezen balast in samo stran pot, da bi se ja še naprej slepili in ne več videli realnosti take kot je.
Hudirja hudega, zdajle v tem trenutku smo živi in samo zdajle v tem trenutku se lahko zavedamo vsega kar nas obdaja, v sanjah pa ne. In zakaj zaboga so vam sanje bolj zanimive od tega trenutnega življenja? Zato ker mislite kako da je ta trenutna realnost grozna, pa sploh ni, to nam govorijo samo naši bedasti umski vzorci, ki smo jih sprejeli od civilizacije, posledično vesoljne lastne teme.
Lp, Poet
Vsaka civilizacija, ki določa umske vzorce, je utemljena na celotnem spektru kolektivne zavesti, v katerega je, če si to prizna ali ne, vtakana tudi sanjska zvest (bolje rečena aktualna interpretacija sanjske zavesti). Sanj tako ni mogoče izključiti iz naših umskih vzorcev, pa če so še tako bedasti (po moje ravno zaradi sanj niso tako bedasti, ne pa, da so bedsti zaradi njih). Psihonalitiki kot je Jung ne počenjo nič drugega kot to, da sanje postvljajo nazaj na mesto, iz katerega jih je racionalistična paradigma želela izriniti in se je zato izkazla za bedsto. Seveda je rakcija na racionalistično pardigmo tudi to, da se sanje postvljajo na nezaslužen piedestal (po vsakem obdobju realizma pač vznikne njegov antipod - obdobje romantike), kar se morda dogaja tudi v obdobju new age-a, nove duhovosti in renesanse religioznosti. V tem smilu preobteženost postmoderne dobe s pomenom sanjaja morda res postane balast, toda drugačne vrste od tistega, kot ga jim je dodelila racioanlistčna moderna.