Quote:


Kakšne veze ima to s sanjami ? Čisto nekulturna sta. Ukvarjajta se s svojimi temami. Če vaju sanje ne zanimajo, te teme pač ne berita. Vajini prispevki so namenjeni pranju možganov.

murileon wrote on 29.08.2008 at 08:29:45:

... ali pa temu, da bi se ti končno zavedal, da s sanjami le zgubljaš čas.  

Primer sanj izpred dveh dni:

S partnerko stojim na cesti ob rojstni hiši in gledam poroko sosedovega fanta in njegove neveste, ki bi lahko bila njegova sestra. Peljeta se v impozantni odprti zlati kočiji, ki jo vleče nekaj močnih belih konj in med njimi mogoče tudi kak črni. V realnosti so sosedje ljudje, ki veliko dajo na zunanjo podobo oziroma svoj status. Glede na ves ta pomp partnerki pokomentiram, da ima verjetno oblečene umazane gate.
V naslednji sliki sva s partnerko v najinem stanovanju, ki je v sanjah ogromno. Živima samo na manjšem delu stanovanja z najinim sinom. Stanobanje ima še dve ogromni sobi. V eni živi ena njena ( v realnosti ne obstaja) sorodnica, ki ne hodi v nobeno službo, ampak samo nekaj glumi in bi živela na račun drugih. V drugi živita njena starša. Naenkrat se zavem, da sem lastnik tretjine stanovanja in popizdim, kaj sti sorodniki sploh delajo v tem stanovanju in nama s tem odžirajo prostor.
Sem v veliki sobi njenih staršev, kjer mojster parketar gleda parket, ki bi ga po mnenju njenih staršev bilo potrebno pobrusiti in na novo polakirati. Gledam in vidim, da je parket čisto ok in to potrdi tudi mojster. Razmišljam, da bi se soba lahko super pregradila in bi mi pridobioli dodaten prostor, vendar sta njena starša oblastniška. Spet popenim, da naj se poberejo iz stanovanja. Partnerka je brez mnenja in se ne postavi na nobeno stran. Na sredini sobe in parketa vidim tlakovce. Ko še bolje pogledam vidim, da je na sredini kamenje, kot neki zidovi stavb iz pradavnine. Ob kamenju raste tudi neka praprot. Pogruntam, da je na tem kamenju včasih bila steklena plošča, vse skupaj pa je predstavljalo numinozno klubsko mizico. Pomisli, da so bili kaki prejšnji lastniki ljudje s hudim okusom in veliko denarja ali moči.

Še isti dan sem zvedel neko nepreverjeno in bežno informacijo, da se sosedov fant menda zanima, da bi živel v moji rojstni hiši in bi posledično jaz prišel do kaj denarja.
Sanje so očitno imele neko informacijo, ki je jaz niti slučajno nisem mogel dobiti. Poleg tega je v sanjah nekaj močnih arhetipov: zlata kočija, močni konji, ostanki starodavnih stavb. Sanje z arhetipi se pri meni zelo redko pojavljajo. Sicer večkrat sanjam simbole, ki bi lahko bili arhetipski, vendar je že po njihovi intenzivnosti videti, da so samo individualno subjektivne narave. Ko se pojavijo v sanjah arhetipi, takrat bi jaz to opisal, kot da pride do nekih globčljih energetskih premikov. To niso samo stvari, ki zrcalijo realnost in tudi ne nekaj, kar bi lahko bilo samo terapevtskega značaja. Je nekaj, kar je tudi usodno. Podobne sanje sem imel, ko je bil spočet moj nenačrtovan sin. Sanje so tisti dan bile močne in polne nekih arhetipov.

murileon wrote on 29.08.2008 at 07:23:37:


Tisti zid in 'numinozno klubsko mizico', ki sta se (zopet!) izluščila iz 'praskanja/luščenja' in ki je tokrat  predstvljalo neko arhetipsko podtsat  (živo jedro, tisto spodaj, kar je ostalo nedotaknjeno in s tem edino živo/iskreno v primerjavi z malomeščansko polakirno potvorjenostjo), je edino, na  kar bi  se po moj  dalo opret v terapevtskem smislu.  Simbolizira temelj, na katerem je edino mogoče  neobremenjeno graditi odnose do aktualnih razmer, do lastnine, sorodstva... Na kolektivni ravni to vlogo opravlja knežji kamen, ki kljub temu, da je v tuji lasti, predstavlja simol samobitnosti. Zanimivo bi se bilo vprašat, zakaj so te podobni občutki navdajali ob spočetju otroka: po moje zato, ker je bil odpor do spočetja sina (nezaželenost) prevzet odzunaj (mogoče očiki o osebni nezrelostine in neprivaljenosti v smislu osebne zagotovitve  bivanjskih in drugih eksitnčnih pogojev zanj?), globinsko/intuitivno (nezavedno) pa je pri tebi  zanj očitno že obstjala predpripravljenost, da ne rečem latentna želja in  potencinalna zrelost za otroka. Po mojem je domačnost (ki jo simbolizirat zid kot varuh intimnosti doma  in mizica kot simbol sproščene/družabne  domačnosti) itak simbolna (je najprej v glavi/srcu), materialni pogoji se krirajo naknadno, glede na okoliščine lahko tudi takorekč iz nič (malo projeciram lastno izkušnjo:)). To je blo pa super. Tokrat si pisal meni bolj razumljivo.
V interprtaicajah namiguješ možnost, da so bile predistinacijske (videnjske), da so napovedale nekaj, kar naj bi se zgodilo v prihodnsti. Bolj se nagibam k temu, da so se v sanjah povezale informacije (dejstva ali vsaj namigi), ki si že obstajali, a si jih ti zaznaval zgolj na inutitivni ravni, ker bi te na zavestni ravni preveč ogrožale, da bi jim bil pripravljen pripisat veljavnost ali vsaj verjetnost. Tu zame ni nič ogružojočega. Zdaj, ko se je izpraskal tvoj temeljni  kamen/zid, te pač ne morejo več ogrožati in so dobile možnost/dovoljenje, da se izrazijo. Tu ne vidim povezave.Hmmm. Al pa...
 

   

         

Quote:


Celostnost je predvsem notranje občutenjska kategrija. Čustva in misli lahko do nje sicer zavzamejo neko razmerje, ne morejo pa jo zaobjeti. V tem se, upam, strinjava. Podajava, razlagava in deliva si  torej lahko  samo čustveno/misleno razmerje do tega občutentja, ni se nama  treba na tak  način siliti v občutenjsko celostnost. Ta po moje ni posledica čustvenega ali mislenega napora, truda, volje ali vere, saj stoji v njihovem izhodišču (ali pa tudi ne).  

Quote:


Nimam v mislih občutja kot zgolj zametka/osnutka nečesa, na  čemer bi gradili misli in čustva oz. ga čustveno izoblikovali kot dobrega/slabega, misleno pa ko resničnega/lažnega. Govorim o avtonomnem notranjem občutju, ki se ne nanaša niti na subjektivne  čutne zaznave notranjih ali zunanjih dražjajev niti na miselno klasificiranje le teh.  Ki mu zato ni kaj dodati in ki mu ni kaj odvzeti, da bi bilo celostno, ker če ne bi bilo celostno že samo po  sebi, bi ne bilo celostno  občutje ampak kot občutek zgolj zametek/osnutek čustva/misli.