v svojem čisto na novo prenovljenem stanovanju se je sin igral z vodo medtem ko sem sama bila v spodnjem nadstropju, z vodo je polil celoten laminat kateri je na določenih mestih dobesedno izginil ostale luknje so odkrivale spodnje nadstropje katero je prav tako moje, les je bil gnil
jaz sem se IZREDNO jezila na sina, poslužila sem se tudi fizičnega nasilja napram njemu, kričala sem, bila sem besna
pokličem izvajalca kateri polagala, če se kaj še da narediti, zamenjati te deske laminata, pride in popravi a ne izvajalec temveč nek moj sodelavec kateremu sploh ne zaupam (od kje sem njega potegnila v te sanje tudi ne vem
)
ko prideva s sinom nazaj v najin dom, grem pomirjena kuhati kosilo
(razporeditev prostorov je v sanjah bila čisto drugačna kot sicer v mojem domu, moj dom je bil v ogromnem a prestižnem bloku sredi velikega sivega mesta, poslovno stanovanjski objekt v bistvu - v sanjah seveda)
ko kuham kosilo opazim da za mojim hrbtom izginjajo kvadrati stene, slišim zvok vrtalnega stroja, na hodniku je zloženo vso pohištvo moje čisto nove kopalnice, kar na enkrat izgine tik pred mano kvadrat stene na kateri so bile na drugi strani prilepljene 4 keramične ploščice in neka omarica gladke površine in medle oranžne barve, stopim v kopalnico, tam sta dva moška (enega spet prepoznam kot nekoga iz službe), vprašam ju kaj počneta, ona mi odgovorita, da še nekaj popravljata, prenavljata
jaz se jima lepo nasmejim, se pošalim, da je OK, čeprav točno vem, da mi kradeta celotno kopalnico in jo montirata dol, s ploščicami vred, VSE
v tistem trenutku se pojavi še iz vseh prostorov več ljudi, sami moški, prib 15 jih je bilo, jaz pa sama z malim otrokom
rečem jim, da greva ven na kosilo, zaprem vrata za nama, jih spet odprem, ker želim vzeti ključ iz ključavnice na not. strani a je eden izmed moških že segel z belo krpo do ključa da zaklene za mano, jaz rečem - joj, pardon in pustim, grem, a se obrnem spet odprem vrata in tokrat sežem odločno po ključu, se nasmejim temu mlademu (in lepemu) moškemu in mu rečem pomenljivo a prijazno : saj vem za kaj se gre, on se obrne in začen gledati skozi okno, zelo visoko nadstropje je bilo
po spuščanju po stopnicah kličem kot zmešana po telefonu na pomoč, na 112 in kasneje na 113, se derem, kričim, ker me ne slišijo na drugi strani, vmes mi razpade telefon, še bolj norim, vsa nemočna sem, ko le dobim čisto vezo se zaderem naj pridejo TAKOJ saj mi kradejo celo stanovanje, da so v stanovanju ZDAJ in naj pride policija, ženska mi odgovori da pridejo lahko šele čez pol ure
s sinom prideva do vhoda stavbe, tam so bili poštni nabiralniki, žensko v krznenem plašču vprašam kakšen je sploh naslov tega bloka, reče mi maj marija 3 (ali pa 4), nekaj takšnega (čisto čudno)
ko stopim iz bloka zgubim za sabo nekje sina, pred mano se odpre ogromno široko stopnišče in veliki stebri, sem že spodaj pod njimi ko se ozrem kje se obotavlja sin, ga čakam, ko vidim na oknu na levi čez cesto moškega ki z brzostrelko strelja po ulici, preplah na cesti a mene še ni dobil na muho, čutim izredno stopnjo ogroženosti svojega življenja, gledam kje je sin, kar naenkrat pride iz stavbe, stoji sam, tako majhen na vrhu stopnic a jaz spodaj na ves glas kričim : neeee, ne hodi dol, ostani tam, pojdi nazaj, vmes z očmi iščem skrivališče, moški obrača brzostrelko v mojo smer, jaz vidim neka mala vrata, počasi se premikam v njihovo smer da me ne vidi kot tarčo (streljal samo na tekajoče), vseeno me vidi, v tistem trenutku ko me dobi na muho in vem da me bo ustrelil nekdo ustreli njega, policija pleza po lestvi k njemu, preden umre iz druge cevi izstreli v zrak bombo, gledam njeno smer, ne morem je določiti, no potem pa sem se zbudila
in bila še celo uro razburjena
kaj pomenijo te moje (zelo dolge) sanje?
anyone?
V zagovor tvojemu sinu bi še opozoril na to, da se je igral z vodo. Voda je verjetno simbol čistosti, življenja. In našel je gnilobo. Definitivno ni delal nič narobe, kvečejmu našel je nekaj, kar je treba nujno popraviti. In za to dejanje je bil celo tepen. Hmmmmm.....
Daj, poskusi razmisliti, zakaj si v sanjah tako reagirala. Zakaj nisi pomislila, huh, še sreča, da se je ta gniloba razkrila? Te je mogoče preveč strah nekih realnih nevarnosti, ki ti preprečujejo razsodno razmišljanje? Ali gre za tvoj način reagiranja, da prvo vzkipiš, pa šele kasneje razmisliš, če je bila reakcija sploh pravilna?
Home
Pages: 
