Madan Gopal Das wrote on 26.07.2004 at 11:19:43:jaz sem tudi to telo, dokler se zmotno-poistovecam z njim. ampak kar hocem dosezt je to, da ne pridejo ne nujno potrebne potrebe telesa v ospredje interesa pravega-sebe, ki je v resnic razlicen od telesa.
npr. ce jaz cel dan poliram, cistim avto, natocim gorivo, olje, dam nove prevleke itd. ob tem pa pozabim na svojo (voznikovo) lakoto pol to ni kej prevec inteligentno. na podobn nacin smo nekateri ljudje tok navezani na svoje telo, da vse kar nam rece izpolnemo brez kakrsnegakoli pomisleka in to je lahko zelo nevarno, podobno kot ce mamo tok radi svoj avto, da mu pustimo, da nas pelje v napacno smer (npr. v prepad).
par prakticnih napotkov je npr. s prehrano, ki je velik bolj naravna vegetarijanska, kontroliranje spolne energije, kontroliranje nekaterih nepotrebnih zelja zarad katerih se nam zdi, da nimamo nikol dovolj denarja, zarad katerga mormo delat po cele dneve ali pa mormo krast oz. kockat al kej podobnega.
ker v koncni fazi mormo odstrant iluzijo/neresnico o tem kdo v resnic smo, tko da se sprejmemo takega kakrsni smo in ce se slepo ukvarjamo v svojem zivljenju s prevec nepotrebnimi stvarmi lahko izgubimo to priloznost, ki nam je dana zdej v cloveskem telesu in se kasnej rodimo kot zival ali kej podobnega kjer cel dan zivimo le po nagonih. individulna dusa znotri pa "spi" (oz. je lacna in trpi).
Hari bol.
jao
spet avtomehaničarstvo (brezčutna mehanika dualističnega idealizma)
če preberem tvoj prvi stavek "jaz sem tudi to telo, dokler se zmotno-poistovecam z njim."
- iz njega lahko sklepam edino to, da je življenje tukaj in zdaj eno samo napačno poistovečanje (vsaj dokler ne bom srečal kakega pravega breztelesnega jaza) - prenehanje (zmotnega) poistovečanja pa je lahko edino ukinitev telesa (in življenja)
za tukaj in zdaj (kar je življenje) ni nobenega pravega ali nepravega jaza, temveč je le življenje telesa in duha
Madan Gopal Das wrote on 26.07.2004 at 10:13:08:ja, "mi" obstajamo vedno. to telo s katerim se zmotno-poistovecamo pa se stalno spreminja in ene izmed teh stalnih sprememb/tranformacij, ki jih najtezje toleriramo so tudi rojstvo, bolezen, ostarelost in smrt. ce vemo/spoznamo da nismo to telo se nas te spremembe ne dotaknejo in izgubimo ves strah in vse skrbi. takrat smo lahko svobodni in srecni. "mi" smo kategoricno razlicni od materije, tko grobe kot subtilne. ampak, da bi pravega-sebe tudi dejansko doziveli/spoznali pa je potrebno odvrzt iluzijo/neznanje. za to pa obstaja dolocen proces. tj. sprejemanje resnice take kakrsne je in ji dati vse nase spostovanje.
Hari bol.
ravno v tem je resnica: ne spreminja se samo fizis-telo, spreminja se tudi "mi", le da je njegov problem v tem, da si tega vseled svoje zaslepljenosti s samim seboj (in različnimi drugimi slepili) ne zmore priznati, temveč se raje slepi, da ga te transformacije in spremembe ne zadevajo: ta mi je tako prestrašen, da se raje skrije za svojo samovelikost, ki pa je žal ne vidi nihče razen njega samega (lepi primeri teh raznih mijev ždijo za raznimi zidovi tako fizičnimi kot tudi metafizičnimi)
uživajte!