Alojz in Sandib wrote on 16.01.2010 at 20:19:28:


Alojz, ti pa si tudi cikličen preveč, ker se preveč ponavljaš , ... bi ti lahko rekli mnogi tule , ... in tudi nivojski preveč, ... pa  tudi nagonski znatno preveč , ... pa še ...


Lp + #

Robi wrote on 17.01.2010 at 10:08:08:


Misel v srcu je obogatena z ljubeznijo, ko pa pride v možgane jo materialni um lahko spremeni v sovražno ali pa obdrži ljubezen v njej. Če materialni um ni povezan s srcem in ne pozna izvora misli, takrat po navadi um korist , ki je v misli, naravna sebi v prid. Če pa se ljubezen in korist v misli že nanaša nanj, je ne bo spreminjal, če se pa ta ljubezen in korist v misli nanaša na koga drugega, bo pa um ljubezen v misli zamenjal z sovraštvom in tako posledično pridobil to korist v misli le zase.

Takšen človek je sebičen, egoističen, častihlepen, nevoščljiv, pohlepen, skratka ima vse lastnosti hudiča. Neredko kdaj takšnemu človeku rečemo, da nima srca. Takšen človek z viška premaguje vse čustvene težave in daje vedeti, da je trden kakor hrast, svoje ljubeče brate pa ima za mevže.

Takšen človek ima v sebi potlačena čustva, zato lahko z umom dela kar hoče, ne da bi mu nasprotovalo srce.V resnici ima pa največjo krvavečo rano od vseh, ki jih še tako silno ponižuje. In ko pride tudi njegova nedvomna ura spoznanja, je pa bolj nebogljen kakor pravkar rojeni dojenček. Ponavadi si popolnoma uniči življenje tostran in onstran.

Ravno tako je z potlačenimi čustvi iz otroštva. Zardi potlačenih čustev ne moremo drugače vplivati na misli, kakor z umom, ki ni vezan na čustva. Tukaj je srce mrtvo, ker je iz njega izgnana ljubezen, kjer pa ni ljubezni pa ne moremo izražati čustva v mislih in potem v dejanjih.

Zopet smo pri ljubezni, ki je najpomembnejša in njen tempelj je srce v človeku. V Svetem pismu je lepa prispodoba, kako Jezus očisti tempelj gnoja, živali, trgovcev, menjalcev denarja in mešetarjev z golobi. S tem očiščenjem templja pa zopet naredi prostor najčistejšemu, kar ljubezen nedvomno je.

Enako kot je Jezus očistil tempelj v Jeruzalemu, mora človek očistiti svoje srce, da bo naredil prostor in naselil najčistejše v svoj tempelj, to je ljubezen, kajti človeško srce je tempelj ljubezni in ne posvetne nesnage. Kako bi lahko nekaj najčistejšega prebivalo skupaj z gnusno nesnago na smetišču? To je lahko razumljivo vsakomur.

Ko naposled človek zmore odpustiti vse stare zamere, pregnati sovraštvo, pohlep, nevoščljivost, napuh samovšečnost in velike materialne koristi, takrat se bodo njegova potlačena čustva dvignila in objela jih bo ljubezen v samem središču človekovega srca. Takrat bo tudi začutil oplojeno misel v srcu in v posredovanju misli umu bo srce nedvomni gospodar misli, vse do tlej, dokler ne bo um misel najprej ubesedil in potem še udejanil v tem materialnem svetu.

Vse težave iz otroštva in potem naprej spremljajoče težave v odraščajoči in zreli dobi, lahko rešimo le z ljubeznijo, kot sem opisal. Seveda je pa potrebno najprej ljubezen spoznati, in dokler ne bomo očistili svojega templja in dali možnost ljubezni, da se naseli v njega, tako dolgo tudi ne moremo spoznati ljubezni.

Mnogi zmotno ljubezen razumejo v materialnem smislu, telesnem smislu, ampak to ni prava ljubezen, ljubezen je duhovne narave in jo lahko čutimo in dojemamo le duhovno z čustvi v srcu. Ljubezen je v namenu dejanja in ne v narejenem delu ali darilu dotičnemu. Opravljeno delo ali darilo bližnjemu je brez vrednosti, če v njem ni resnična ljubezen, ki jo bližnji začuti, le ljubezen v dejanju ali darilu ima neprecenljivo vrednost.

Kot sem že rekel; prikrivanje naših slabosti (težav) sebi in drugim, pa nam preprečuje stik z ljubeznijo in tlači nam čustva v srcu, zato tudi ne moremo več spoznati porojene misli v srcu, ampak zaznamo samo sebično misel v možganih, kjer se zelo gospodovalno razkazuje naš um. In, da bo ostal gospodar, bo storil vse, da bo potlačena čustva še bolj potlačil, s tem pa še dalj odrinil pravo ljubezen. Um si bo tudi naredil svojo navidezno ljubezen s katero zna mojstrsko zavajati samega sebe. Ta ljubezen pa temelji na ljubezni do sveta, ljubezni do vseh telesnih užitkov, s tem pa posveča vso ljubezen le samemu sebi, njegovi bližnji bratje so pa za njega navadni prašni črvički, ki jih izkoristi dokler mu lahko koristijo, potem jih pa zavrže in mu ni več mar za njih.

Ampak nikoli ni prepozno, če se hočemo spremeniti, le odprimo vrata pravi ljubezni in zagospodarimo z srcem nad umom.

No pa lep pozdrav.

Alojz in Sandib wrote on 17.01.2010 at 12:32:06:

Kot po navadi ne prebereš dosledno posta, zato tudi ne veš, kaj sem govoril.
Če sem te pa včeraj samo z eno besedo sodil in užali, lahko vržeš kamen v mene. Sicer pa ne vem zakaj se zdaj jokaš, če si pa tako trdna osebnost in brez vsakega čustva žališ in sodiš vse forumaše kateri ti ne kimajo, če ti pa po tvojem mnenju kdo pokaže slok prst, pa že jokaš.

Vsaka moje napisana beseda, ki bi lahko nosila sodbo ali žalitev do tebe, si ti sam že pred mano obelodanil in če se ti sam sodiš in žališ, potem jaz nimam nič s tem.

Mislim, da sem podoben primer kot ga predstavljaš ti, ravno v prejšnjem postu opisal ( škoda da nisi dobro prebral ). Bom še enkrat citiral tisti del posta, ki ustreza tvoji osebi.

Quote:


in še tole;

Quote:

No pa lep pozdrav.

Alojz in Sandib wrote on 17.01.2010 at 13:04:12:


Z svojimi odgovori daš vedeti, da ne poznaš ljubezni, zato iz mojh napisanih besed ne moreš prepoznati duhovno ljubezen, ki se preliva v njih. Žal Lojzek, na tem svetu je ša kaj več od pečenke na mizi in ženske v postelji.

Tudi zate pride ura, ko boš spoznal svojo samoprevaro, in glej da boš takrat pozoren.

No pa lep pozdrav.

Alojz in Sandib wrote on 17.01.2010 at 12:32:06:


Res vse je ze lepo povedal Alojz in pozorno branje tvojih postov?

Neko plemenito nakladanje o ljubezni in bogu, ta blef bi spoznalo se malo dete, to sploh ni tista taprava in resnicna ljubezen, to je igra uma kot je ze rekel Alojz  

Saj to bos se spoznal M.L. kot rad pravis... Mogoce bos takrat bolj pozoren, kaj je resnicna ljubezen in kaj blefiranje kot to tvoje ma mrtve in zive   hehehe M.L. Pa na moje vprasanje tudi nisi sposoben odgovoriti a? Kje je tvoje srce polno ljubezni zdaj a? Prides samo takrat ko lahko zganjas licemerstvo in pridige.

M.L. wrote on 17.01.2010 at 14:06:55:


Ne se hecat, saj to ti tu pocnes Zavajas z lazno ljubeznijo in razkrinkan pa si tako vedno

M.L. wrote on 16.01.2010 at 18:17:23:

jes mislim da z umom z lahkoto vplivaš na čustveno razpoloženje. v nekem trenutku si depresiven, v naslednjem si dobre volje. v prvem trenutku misliš na to kolk se vleče dan, v drugem misliš na kosilo, ki te čaka doma. nobena od teh misli ni neko globoko čustveno stanje, zgolj razpoloženje.
na čustevno razpoloženje zlo vpliva tud glasba, vsaj na moje. in to tud nimam za neko zlo globoko čustveno stanje in nima prov dosti zveze z zavedanjem.

Quote:

ne, ne moremo nadzorovati tega z umom, po drugi strani pa ga ne moremo niti z mislijo v srcu, al kakorkoli že ti temu rečeš.

Quote:

če bi blo človeku tolk lahko verjet, potem ne bi bli v takih problemih. al pa bi bli mogoče v še večjih. mogoče je pa v redu da so stvari (in postopki do njih doseganja) točno take kot so.

Misel je tvoj zvok samo, dokler se identificiraš z njo. Dokler se identificiraš z mislijo si ločen. Prav misel te razdvaja, z njo ne vidiš realnosti. Realnost ni rezultat misli, ki deluje v času in dimenziji. V realnosti tudi neskončnosti ni, in ni vseobsegajočega, nima imena je vse to kar je. In v tem kar je, je tudi človeška ali galaktična zavest.

Lp,Igor