Devi wrote on 17.01.2010 at 14:24:57:[
Quote:quote author=M.L. link=1262877315/68#68 date=1263662243]
Saj ne moreš z umom vplivati na čustva. Um ni zmožen prekiniti čustvenih reakcij, le misel v srcu lahko v trenutku spremeni čustveno razpoloženje. Z umom se lahko zelo trudiš in ne moreš prikriti in ustaviti nekaterih globokih čustev.
jes mislim da z umom z lahkoto vplivaš na čustveno razpoloženje. v nekem trenutku si depresiven, v naslednjem si dobre volje. v prvem trenutku misliš na to kolk se vleče dan, v drugem misliš na kosilo, ki te čaka doma. nobena od teh misli ni neko globoko čustveno stanje, zgolj razpoloženje.
na čustevno razpoloženje zlo vpliva tud glasba, vsaj na moje. in to tud nimam za neko zlo globoko čustveno stanje in nima prov dosti zveze z zavedanjem.
Ja, jaz mislim da vsaka misel najprej pride iz srca do možganov in šele potem do uma, podzavestna misel pa gre mimo možganov in uma, direktno v živčevje, ker je um prepočasen. Glej misel je duhovna in ni vezana na prostor in čas, ampak je sestavni del prostora. Misel ne rabi časa za svoje potovanje, ampak je lahko povsod hkrati prisotna. Možgani in um sta pa omejena na prostor in čas, zato za vsako pot porabita določen čas.
To, da imamo občutek upravljanja misli z umom je samo takšno trenutno zavedanje človeka, ker ne zna ločiti izvirne misli v srcu od že sprejete iste misli v možganih, zato tiste rojene misli v srcu ne prepozna, ampak jo prepozna šele, ko jo že obdelujejo možgani in um. Zardi brezčasne poti misli iz srca v možgane, ni mogoče zaznati te poti misli in jo zaznamo šele v možganih.
Tisti, ki je pa že na poti duhovnega spoznanja in ljubezni, pa že v sebi počasi začne zaznavati neskončnost in lastnosti duhovne brezčasnosti. Zato že tudi lahko zazna in loči prostor od neskončnosti, s tem pa prepozna misel kot duhovno in neskončno, možgane in um pa v prostoru obremenjene z časom in minljive.
Glasbo sprejemajo mali možgani in si je ne moremo analogno predstavljati, kot to počnejo veliki možgani z tistim kar vidimo. V malih možganih je tudi sedež dušine glave, od koder odreja in vodi vegetativno živčevje, da lahko naše meseno telo nam navidezno samo upravlja vse nezavedna funkcije, ki jih telo potrebuje za svoj nemoten obstoj.
Glava duše je pa tudi neposredno povezana z notranjostjo srca človeka, kjer je najvažnejši življenjski center, od koder se oživlja vse telo.
Zdaj se lahko vrnemo na glasbo; kot sem rekel, glasbo si ne moremo predstavljati analogno, ampak jo lahko le čutimo, ker jo pa čutimo jo lahko podoživljamo le čustveno, kar pa direktno vpliva na naše čustva, ki prebivajo v srcu. Zato glasba tako čustveno vpliva na nas in odvisno je od glasbe, če nas pomirja ali pa razburja.
Quote: Quote:Zakaj ne moremo nadzorovati vegetativnega živčevja z umom, zato ker um ni gospodar misli, ampak nekdo drug.
ne, ne moremo nadzorovati tega z umom, po drugi strani pa ga ne moremo niti z mislijo v srcu, al kakorkoli že ti temu rečeš.
Na tole sem ti že deloma odgovoril zgoraj, samo tole bi še dodal; nisem mislil na misel v srcu, ampak napisal sam nekdo drug, kdo pa je to sem napisal že zgoraj.
Quote: Quote:Tisto "verjet v svoje težave", pa sem mislil, da ljudje vsepovprek preziramo svoje slabosti s katerimi si kopljemo nepremostljivo brezno na poti v našo duhovnost, katera je edina prava pot človeka.
če bi blo človeku tolk lahko verjet, potem ne bi bli v takih problemih. al pa bi bli mogoče v še večjih. mogoče je pa v redu da so stvari (in postopki do njih doseganja) točno take kot so.
Ja, to je res kar praviš, prav je tako in je edino nujno sredstvo za dosego pravega cilja.
Pa lep pozdrav.
Home
Pages: 
