Je v tem kontekstu iskanje globine in neke večje pristnosti, smisla od njegovega neposrednega okolja, od tukaj in zdaj, izogibanje problemom, ali reševanje problemov?

V petek sem nekaj razmišljal na temo anime/animusa. V vsebini tega lika se mi zdi, da se da lepo videti človekov odnos do smisla življenja oziroma vsebina duševnosti, ki kaže na človekovo stanje na področju osmišljevanja.

Potem sem ponoči sanjal sledeče sanje:

Nekje na Pohorju v nekem malem  mestecu  sem se zaposlil v mesariji, ki je bila tudi restavracija hkrati. Nek gost (znanec iz mladosti, ki mi je deloval malo surov in butast, ampak definitivno izrazito pozitivno ekstravertirana oseba) je pri meni naročil par določenih pečenih zrezkov. Ker sem bil v mesariji prvič in na novo zaposlen, nisem imel pojma, kje kaj dobiti. Moj sodelavec je bil mladenič v bata škornjih (moj oče je včasih vedno nosil bata škornje), ki je zelo suvereno obvladal svoje delo. Bil je zelo kolegialen in mi je bil pripravljen pomagati. Vprašal sem ga, kje najti to meso in je šel z mano, da mi pokaže. Na poti v prostore mesarije sem videl hlev, kjer je bila že ubita svinja pripravljena na koline.
Nič mi ni bilo težko, pripravljen sem bil delati, kot se spodobi. V mladosti, v realnosti sem gojil odpor do kolin in reje svinj. Ni bilo v skladu s časom v katerem sem živel in se nisem hotel prilagoditi takšnemu načinu življenja.
Z nekega kupa vzamem dve svinjski ribi in vprašam mladega sodelavca, če je dovolj. Stoji pri peči in mi reče, da jih je treba dati pečt vsaj deset. Med potjo do peči, kar je tudi edini neprijeten občutek v sanjah, dam brez razloga v usta kos surovega mesa, kar se mi zdi nagnusno.
V sanjah vidim dva moška, oba podobna mojemu očetu, mesarja, ki svoje delo zelo zavzeto opravljata in sta čisto vživeta v ta način življenja. Eden je zelo emocionalen in zaletav, drugi bolj počasnega in globljega razmišljanja, ki stoji ob strani in sledi dogajanju. Nekako stojita in funkcionirata skupaj.
Spomnim se še, kako sem gledal pohorsko mestece in razmišljal, da me ni nič sram delati to delo, to je kao nekaj čisto normalnega za to okolje in, kakor on dva očeta, niti nimam druge izbira, kot prilagoditi se in življenje, ki mi je bilo dano resno zaživeti.

No, še današnje sanje, po katerih sem začel razmišljati, da je pogled na like in vsebine v sanjah, na katere se gleda kot na psihične aspekte sanjalca, mogoče napačen. Mogoče gre za nek duhovni svet in like in vsebine  duhovnega sveta, za katere je pa vprašanje, kdo je njihov nosilec. Je mogoče to kak drugi posameznik, mogoče jaz sam, mogoče kolektiv, mogoče družina, mogoče samo določeno okolje,.... V tem smislu bi se dalo na sanje gledati na bolj objektiven način, bolj duhovno objektiven, v kar je pogosto zanašalo Dr. Ivana Nastovića, pri njem sem bil na tečaju sanj. Hmmmmm.....

Današnje sanje:

Kot da bi bilo konec srednje šole in neke počitnice. Čeprav imam parkiran avto na parkirišču, grem na avtobus. Zgleda, da je nek praznik, zato razmišljam, da verjetno avtobusi redko vozijo. Prihajajo pa drugi avtobusi, ki ne vozijo v moj rojstni kraj. V žepu iščem denar in potegnem, poleg 5€ lepo večkrat preloženega bankovca, tudi štirioglata velika kovanca za 10 in 20 €. Pomislim, da pa še imam nekaj denarja. Kovanca sta bolj blede srebrne barve. Pomislim na avto na parkirišču in razmišljam, zakaj sem tako neumen, da ga ne uporabim, saj v resnici ni zaparkiran, kot sem domneval. Grem raje do avta.
Moja partnerka mi razlaga, da obstaja tudi študij, ki traja samo tričetrt leta, ki ga potrebujejo prodajalci v knjigarnah.
Sedim v vlaku poleg neke mlade ženske, ki me zapeljuje tako, da z golo kožo hrbta drsa ob mojo dlan. Dlan sam premaknem nižje na rit. Nekdo me pokliče, mogoče partnerka. Je v družbi še nekaj žensk. Stopi do enega mojega frenda in mu reče, če bi se nam pridružil pri seksu. Nato vzame telefon in pokliče neko svojo kolegico, da se zmeni z njo, da bi seksala z mano. Je hudomušen do mene in prijazen hkrati kot vedno. V tem vzdušju reče, kao naj mi bo, naj imam neke svoje male perverznosti. Zgleda, kot da mi to zrihta partnerka, ker me ima rada.


No, dvoje mojih sanj za debato .

No, dvoje mojih sanj za debato .

Bolj problem zaupanja določenim ljudem in pa njihovih motivov.

Ima še kdo kakšno idejo ali svojo interpretacijo ?

Predvčerajšnjem sem imel sledeče sanje:


Dogaja se pri enih sorodnikih, ki živijo v enem naselju, kjer so po večini med njimi sorodstvene vezi. Temu primerna je tudi komunikacija in dogajanje, polno je nekega dogajanja in življenja. No, vsaj pred 20. leti, ko sem bil nazadnje tam, je tako bilo . V negativnem smislu pa je bilo tako, da so imeli po večini črne gradnje in niso bili glih preveč socializirani. Temu primerno je bilo tudi njihovo duhovno stanje, nivo južnoameriških nadaljevank .
Skratka, sem pri njih s svojim malim sinom. Kljub temu, da sem se v družabnem smislu napram njim svoj čas počutil popolnoma inferiornega, imam zdaj v sanjah občutek, da sem jih precej prerasel. Stric je v sanjah malo zavisten, da imam luštnega sinka. Teta me sprašuje, kako bi si oni potegnili internet in če bi šlo. Zraven je bratranec, za katerega mi sploh ni jasno, kakšno figuro predstavlja. Deluje, kot da pričakuje, da bom zdaj jaz nekaj v zvezi s tem internetom zrihtal. Kažejo mi v strop lestenec, kjer imajo poleg lestenca nek šop raznih kablov. Tisti šop kablov bi lahko simboliziral način življenja, ki je mimo nekih strokovnih ali socializiranih standardov. Najdem nek kanal za kable in jim rečem, da bi se kabli lahko speljali po tem kanalu. Potem pa se pojavi mučen občutek. Oni pričakujejo od mene, da bom nekaj naredil, jaz pa ne morem, ne morem se spraviti k delu, ne vem, zakaj bi se sploh spravil k delu in kaj naredil, vem, da so potrebne predpriprave, čas, energija. Skratka, nekaj mečkam in nič ne naredim. Nato grem domov in bratranec se mi glasno in jasno zahvali za to kar sem naredil. Ker sem še vedno pod vtisom mučnega občutka, da nisem nič naredil, mi ni čisto jasno, zakaj se zahvaljuje. Zgleda pa, kot da on doživlja, da sem naredil nekaj velikega.

Kolikor zdaj vidim, mi deluje, da sanje govorijo o mojem dvigu iz močvirja nesocializiranega sveta in hkrati po drugi strani v negativnem smislu pretirano socializiranega sveta, v socializiran svet, v zdravem, naprednem smislu. Kajk s tem mislim? Mislim na to, da reveži, ki so  reveži v duhovnem ali materialnem smislu, po navadi ustvarijo neka rigidna, neumna pravila, ki temeljijo na zastraševanju, in tako poskušajo kompenzirati svojo inferiornost napram družbi, ki je  naprednejša, predvsem pa posledično močnejša od njih. Postanejo bolj papeški od papeža . S strani močnejše družbe, ki pa duhovno še vedno ni dovolj zrela, potem doživljajo "zlorabo te moči" na način poniževanja, izkoriščanja, nadutosti, oholosti, arogance,.....


Ima še kdo kakšno idejo ali svojo interpretacijo ?