murileon wrote on 19.10.2008 at 12:31:49:Ko smo govorili o avtentičnosti, se mi zdi, da sem-smo zanemaril-i eno zelo važno stavr. Realnost. Dober stik z realnostjo je po mojih izkušnjah podlaga za moč, modrost in tudi za dobro masko.
Avtentična je seveda lahko tudi blodnja. Blodnja postane realnost, ko ji uspe okrog sebe skreirat okolje, v katerem se (samo)potrjuje kot resničnost. Dokler se osebna blodnja samorealizira zgolj kot nase omejna osebna reničnost, ki je v kofliktu z družbeno verificirano stvArnostjo, je ta blodnja razpoznana za nereničnost/norost, ko pa zavzame kolektivne razsežnosti, je nejeno neresničnosot teže identificirat. Edini način razpoznavanja takih kolektivnih blaznosti so druge resničnosti, po možnosti prav tako kolektivne, ki se v mesebojnem spopadu in konkurenčnem boju izborijo svoj prostor pod soncem. Če ima modrost pri tem boju kakršenkoli pomen, ta ni v tem, da bi se zmagovita/najmočnejša družbena realnost razgalisila za edino veljavno (in s tem vse ostale razglasila za blodnje brez stika z realnostjo), ampak je pomen modrosti v tem, da prevladajuča družebena realnost ohranja in razvija mehanizme za odpiranje prostora in okolja enakaih možnosti, v katerih vsaka osebna blodnja dobi možnost postati kolektivna resničnost. Pravzaprav se samo tista družben realnost, ki to zmore zagotavlajat, lahko ima za prevladujočo...
Pred kratkim sem se pustil podučit, da mitologija določa vrednostni okvir in celovitost naše realnosti, ki posamezniku določa njegovo mesto v kolektivu, tega pa postavlja v zgodo, ki povezuje sedanjost preko izkušnje v prihodnosti v zanesljivo prihodnost. Demitizacija zato ne ponuja možnosti življenja izven mita, ampak je samo prehod iz enega mita v drugega, ki naj bi bolje ustrezal spremenjenim okoliščinam in ki mora na nov/inovativen način povezati preteklost s prihodnostjo. Pri tem procesu ima močno vlogo idelogojija kot stalni spremljevalec mita (kot njegov aktualni vidik), ki postavlja vsakokratni aktulani vrednostni in celostni okvir resničnosti in ki se zato sicer menja, prav v njeno menjavanje pa je garant njene nepogrešljive stalnosti.
Quote: Zakaj sem črnogled glede trenutnega stanja družbe? Ker še vedno funkcionira po principu mnenja ljudi in ne modrosti. Zato je pa možno s tako lahkoto manipulirati z ljudmi, ker njihova maska ne temelji na realnosti in modrosti, ampak na mnenjih. Na kakšen način politika pride na oblast? Z agresivno ponudbo svojih mnenj, s katerimi se ljudje potem identificiramo. Tu pa potem pridemo na problem identifikacije in nezavednega. Nezavedno ni modro. Na nas je, da postanemo modri. Preko sanj nam pokaže ogledalo naše psihološke realnosti in mi smo tisti, ki moramo iz tega potegniti modre zaključke. Pot do modrosti je trda in zahteva tudi konkretne realne izkušnje. Lahko se na nezavedni ravni z lahkoto identificiramo in smo na tak način tudi avtentični, kar pa ni nujno tudi pozitivno. Verjamem, da so bili tisti, ki so omogočili prihod na oblast raznim zločincem zelo avtentični in verjetno so bili tudi tisti zločinci zelo avtentični, ker bi ljudje drugače na nezavednem nivoju zelo hitro ugotovili prevaro in se ne bi mogli identificirati. Požrešnost je tudi nekaj, kar temelji na globoko nezavednem. Trenutna potrošniška družba, ki temelji na ustvarjanju želj in ne na iskanju realnih potreb, je sama po sebi avtentična. Štos je samo v tem, če so nekatere potrebe in produkti res smiselni ali služijo res samo namenu, da prinesejo dobiček. In tu gre za sprevrženost današnje družbe oziroma potrošništva, ki jih zanima dobiček in nudenje instant užitka, po večini za nerealno veliko denarja. Ženske v reklamah so postale plastične, filmi so polni specialnih efektov in digitalno narisanih vložkov.
Opisal si posvetni/potrošniški proces kreiranja želja/potreb, ki ni po moje nič kaj dosti drugačen od predkapitalističnih religioznih in celo predreligioznih mitoloških procesov kreiranja realnosti: rešitev problema, kako zadovoljti željo/potrebo se skriva v tem, da si pravzaprav ti sam tisti, ki je skonstruiral to željo/potrebo. Ali drugače povedano: ponujeno rešitev problema bomo seveda splošno sprejejeli, ker imajo tisti, ki so nam ustvarili problem, kako zadovoljiti željo/potrebo, že v naprej pripravljenje rešitve, kako ta problem rešiti. V bistvu so problemi ustvvarjeni naknadno, zato da se nam potem lahko njihovi kreatorji predstavlajo za rešitelje... V bistvu gre za igro po v naprej napisanem scenariju, mi pa si ustvarjamo iluzijo, da se sodeljujemo v impro teatru in da smo sami sebi dramaturgi in igralci...