V petek sem nekaj razmišljal na temo anime/animusa. V vsebini tega lika se mi zdi, da se da lepo videti človekov odnos do smisla življenja oziroma vsebina duševnosti, ki kaže na človekovo stanje na področju osmišljevanja.
Potem sem ponoči sanjal sledeče sanje:
Nekje na Pohorju v nekem malem mestecu sem se zaposlil v mesariji, ki je bila tudi restavracija hkrati. Nek gost (znanec iz mladosti, ki mi je deloval malo surov in butast, ampak definitivno izrazito pozitivno ekstravertirana oseba) je pri meni naročil par določenih pečenih zrezkov. Ker sem bil v mesariji prvič in na novo zaposlen, nisem imel pojma, kje kaj dobiti. Moj sodelavec je bil mladenič v bata škornjih (moj oče je včasih vedno nosil bata škornje), ki je zelo suvereno obvladal svoje delo. Bil je zelo kolegialen in mi je bil pripravljen pomagati. Vprašal sem ga, kje najti to meso in je šel z mano, da mi pokaže. Na poti v prostore mesarije sem videl hlev, kjer je bila že ubita svinja pripravljena na koline.
Nič mi ni bilo težko, pripravljen sem bil delati, kot se spodobi. V mladosti, v realnosti sem gojil odpor do kolin in reje svinj. Ni bilo v skladu s časom v katerem sem živel in se nisem hotel prilagoditi takšnemu načinu življenja.
Z nekega kupa vzamem dve svinjski ribi in vprašam mladega sodelavca, če je dovolj. Stoji pri peči in mi reče, da jih je treba dati pečt vsaj deset. Med potjo do peči, kar je tudi edini neprijeten občutek v sanjah, dam brez razloga v usta kos surovega mesa, kar se mi zdi nagnusno.
V sanjah vidim dva moška, oba podobna mojemu očetu, mesarja, ki svoje delo zelo zavzeto opravljata in sta čisto vživeta v ta način življenja. Eden je zelo emocionalen in zaletav, drugi bolj počasnega in globljega razmišljanja, ki stoji ob strani in sledi dogajanju. Nekako stojita in funkcionirata skupaj.
Spomnim se še, kako sem gledal pohorsko mestece in razmišljal, da me ni nič sram delati to delo, to je kao nekaj čisto normalnega za to okolje in, kakor on dva očeta, niti nimam druge izbira, kot prilagoditi se in življenje, ki mi je bilo dano resno zaživeti.
No, še današnje sanje, po katerih sem začel razmišljati, da je pogled na like in vsebine v sanjah, na katere se gleda kot na psihične aspekte sanjalca, mogoče napačen. Mogoče gre za nek duhovni svet in like in vsebine duhovnega sveta, za katere je pa vprašanje, kdo je njihov nosilec. Je mogoče to kak drugi posameznik, mogoče jaz sam, mogoče kolektiv, mogoče družina, mogoče samo določeno okolje,.... V tem smislu bi se dalo na sanje gledati na bolj objektiven način, bolj duhovno objektiven, v kar je pogosto zanašalo Dr. Ivana Nastovića, pri njem sem bil na tečaju sanj. Hmmmmm.....
Današnje sanje:
Kot da bi bilo konec srednje šole in neke počitnice. Čeprav imam parkiran avto na parkirišču, grem na avtobus. Zgleda, da je nek praznik, zato razmišljam, da verjetno avtobusi redko vozijo. Prihajajo pa drugi avtobusi, ki ne vozijo v moj rojstni kraj. V žepu iščem denar in potegnem, poleg 5€ lepo večkrat preloženega bankovca, tudi štirioglata velika kovanca za 10 in 20 €. Pomislim, da pa še imam nekaj denarja. Kovanca sta bolj blede srebrne barve. Pomislim na avto na parkirišču in razmišljam, zakaj sem tako neumen, da ga ne uporabim, saj v resnici ni zaparkiran, kot sem domneval. Grem raje do avta.
Moja partnerka mi razlaga, da obstaja tudi študij, ki traja samo tričetrt leta, ki ga potrebujejo prodajalci v knjigarnah.
Sedim v vlaku poleg neke mlade ženske, ki me zapeljuje tako, da z golo kožo hrbta drsa ob mojo dlan. Dlan sam premaknem nižje na rit. Nekdo me pokliče, mogoče partnerka. Je v družbi še nekaj žensk. Stopi do enega mojega frenda in mu reče, če bi se nam pridružil pri seksu. Nato vzame telefon in pokliče neko svojo kolegico, da se zmeni z njo, da bi seksala z mano. Je hudomušen do mene in prijazen hkrati kot vedno. V tem vzdušju reče, kao naj mi bo, naj imam neke svoje male perverznosti. Zgleda, kot da mi to zrihta partnerka, ker me ima rada.
No, dvoje mojih sanj za debato
.
Home
Pages: 
(Read 279974 times)
