titud wrote on 27.08.2008 at 10:59:51:murileon wrote on 26.08.2008 at 13:50:15:Ene moje današnje sanje.
Sem v kopalnici. Kopalnica je stara in nevzdrževana. Babica in njena prijateljica umivata oziroma urejata prijateljičinega moža, ki je zaradi starosti nepokreten in neprišteven. Naenkrat opazim, da je posral celo kopalnico. Vse se mi gabi. Počutim se nemočnega, da bi karkoli naredil in kakorkoli vplival na stanje v tej kopalnici, ki jo v sanjah tudi sam uporabljam. Razmišljam, da moram počakati na njegovo smrt, da bi se karkoli spremenilo in sem frustriran, ker ni izgledov, da bo njegova smrt kdaj prišla.
Z noge si trgam debelo popokano kožo. Z grozo opazim, da sem si odstranil skoraj vso kožo s stopala. Ostal je samo zelo tanek sloj občutljive kože in nekaj simetričnih ranic.
Po moje se ti v sanjah spet odraža dojemanje nezavednega pri budni zavesti. Ali ga dojemaš kot nenadzorovano izločanje (ob odpovedovanju življenskih finkcij, ki bi izvajale nadzor) ali pa histričino/bolestno luščenje balasta, ki se je nabralo okrog in ti onemogoča dostop do njega. Če bi v izločanju/luščenju občutil nekašnen odrešujoč užitek, potem bi bile sanje kompenzirajoče, saj tovrstnen izliv /izkop nezavednih vsebin budna zvest morda zavestno zavira kot moralno sporen in življensko nevaren. Če pa te v sanjah navaja s strahom/grozo/bolečino, potem po moje to pomeni, da sanje niso komepnzirajoče, da se v real lajfu dejansko dogajajo nekontrolirani izlivi in da se do so dostopi do dejansko nezavednega histerično boleči in da se zato blazno trudiš izumit načine in postopke, ki bi ta dostop onemoglčli. V real lajfu bi to po moje lahko bila psihoanaliza sanj kot poskus zavestnega nadzora, v sanjah pa je to želja po fizični smrti osebe, ki ne more preprečit izločanja ali osebni prag bolečine, ki te ustavi, ko prideš do žive rane...
Tole je bilo super brat in sem kar nekaj dobil od tega, predvsem pojma nenadzorovano izločanje in histeričino/bolestno luščenje balasta sta mi ponudila širši vpogled v te sanje, ki so obdelovale določeno vsebino nezavednega in verjetno občasno deloma zavednega. Napisal si, da so dostopi do nezavednega histerično boleči. To je pri meni takrat, ko so stvari v fazi nezavednega in za take stvari, ki povzročajo bolečino. Kake druge nezavedne vsebine lahko dajejo tudi občutke naslajanja, evforije,..... Uvidi skozi sanje, do katerih po navadi ne pridem z lahkoto, ampak z nošenjem sanj v sebi, so zame olajšanje, zadovoljstvo, veselje v tistem trenutku, dolgoročno pa kamenček v mozaiku mojega stvarnega življenja. Ne gre za poskus izumiti načine, kako preprečiti dostop do nezavednega in se braniti, ampak za načine, kako priti do uvida v kak del nezavednega in se razvijati. Jaz nezavedno doživljam bolj kot lepo globoko morje, ki ti lahko nudi marsikaj koristnega, lepega in seveda tudi nevarnega in tudi življensko ogrožujočega. Razen te projekcije strahu pred nezavednim, ki se je prištulila tvoji interpretaciji, sem dobil kar nekaj materijala. Thx.
Ta starec, ki ne umre, je bil v realnem življenju zelo inferioren in se je podrejal volji in pričakovanjem drugih. Ker je bil inferioren, ga drugi niso cenili, zato ni imel nekega statusa. Pogosto se mi sanja, kako moj oče užaljen ruši kopalnico. To je drug aspekt, ki sicer ni bil inferioren, je pa imel moč na podlagi volje in želj drugih, ki so ga postavljali na mesto osebe, ki odloča in določa. Nobeden od teh dveh aspektov ni imel realnega položaja. Prvi si ga ni znal izboriti, drugi je imel umetno ustvarjenega in bil užaljen, ko je naletel na nestrinjanja, nasprotovanja in nespoštovanja; do svoje vloge ni prišel s trudom po naravni poti, ampak na lahek način s pomočjo določene miselnosti drugih, ki so v njem videli patra familijasa. Situacija, iz katere nezavedno jemlje simbole za prikaz mojih notranjih dogajanj. To sem včeraj nagruntal s pomočjo moje partnerke.
Simboli so bili verjetno ustvarjeni sčasoma. Verjetno so povezani z mojo psihološko stvarnostjo, ki je nastajala obdana z stvarnimi ljudmi, ki sedaj funkcionirajo kot simboli v mojem nezavednem.