titud
5 p
   
Offline

Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.
Posts: 6736
Markomur
Gender:
|
murileon wrote on 22.10.2008 at 20:49:49:Spet moj pogled..... Lahko, da gre za senco, ki je bolj skrita. V kaj verjamejo arabski teroristi? Da bodo za ta dejanja poplačani z življenjem v raju? kam si ti šel? Na new age tečaj, ki naj bi se dogajal v gozdu, ki omogoča avtentična doživetja? Ni to nekam slično? To mi deluje na nekaj precej starega, nezavednega, na stara religiozna verovanja v raj. Policaji so skoraj vedno simbol ega. Očitno ego zelo burno nastopi, kolerično, zato dim in ogenj, kot posledica močnih čustev. Zakaj do tega prihaja? Senca, ki verjame v neki pravljični svet je lahko potencialno zelo ogrožujoča za tvojo duševno stabilnost. Zato je ego tako močan. Kar specialci pridrvijo, da preprečijo morebitno nevarnost. Kdaj se to zgodi? Ko pride do razodetja, da je new age tečaj nateg. Govoril si, da je nezavedno zate nekaj fluidnega, česar se bojiš. Bojiš se ga zato, ker za tvje arabske teroriste ni nekaj tuzemskega, nekaj realnega. Mogoče so tvoja pričakovanja s strani nezavednega prevelika, celo nerealna, za okolico nasploh nesprejemljiva in brez stika z realnostjo; glede na okolje železarne oziroma rudnika v sanjah, je tvoja okolica ali vsaj simbolično v tebi na nivoju začetka brutalne industrializacije, kjer ni bilo prostora za humanizem in zdravje. Ker si to željo ali vero v raj, ki je zate zelo povezan z avtentičnimi občutji, potlačil, je zate nezavedno postalo nevarno, ojačal si moč ega, ki drži stvari skupaj. Mimogrede, tvoje pisanje deluje zelo intelektualno, izdelano, energično. Mogoče je potrebno nezavednemu pripisati manj mističnih vplivov in sprejeti zemeljsko realnost za tisto, kar je realnost in naj nezavedno pomaga v komunikaciji z egom zagotoviti bolj stabilno in bolj kvalitetno življenje. Tisto pozitivno avtentičnost, ki jo, vsaj kolikor te berem in si mi s svojim pisanjem tudi pomagal, v nezavednem jasno vidiš, pa je treba jasno in glasno sprejeti. Kot kažejo sanje, si s pomočjo svoje žene do tega že prišel, v sanjah ti je ona pokazala članek, v katerem si avtentično popizdil. Mislim,da so te sanje zate zelo pomembne. Bodi pozoren na naslednje sanje na to temo, ki bodo verjetno spet močne, saj gre za globinske premike v tebi. Še vedno mislim, da so to super sanje, ki veliko razodevajo. Očitno si veliko predelal in jih zato dobil  . Všeč mi je tvoja uporaba besede avtentičnost, ki jo uporabljaš za določene simbole v sanjah. Predvsem pri interpretacijah mojih sanj si ta termin nekajkrat uporabil. Mnenja sem, da si uporabil ta izraz, ko je šlo za simbole sebstva. Nisem pa še čisto prepričan, če je ta iraz res ustrezen za sebstvo, ker še vedno nisem začutil ali jasno doživel uvida, kaj naj bi sebstvo sploh bilo. No, pri teh tvojih razlagah mojih sanj, pa sem pri uporabi besede avtentičnost imel občutek, da si mi pomagal do občutka, kaj naj bi sebstvo sploh bilo. V teh sanjah, ki si jih napisal, se definitivno govori o avtentičnosti. Govori se pa tudi o iluziji oziroma nategu. Kaj je nasprotje iluzije? Realnost. Simbol arabskih teroristov je očitno večplasten, zato bi to temo po moje ti moral bolje obdelati. Jaz glih nisem intelektualec, sem samo solidno razgledan, zato so moja ugibanja bolj površinska. Gre za razlike med zahodom in vzhodom. Pomembna je psihologija teh ljudi. Najlažje se to začuti v kaki knjigi. Kot praviš, je želja po avtentičnosti, ki naj bi jo nudila neokrnjena narava in religiozna tradicija, sicer močna, a hkrati nerealna in omogoča tako nateg (new age anecije) in v svoji totalnosti ogrožujoča (privablja teror). To sproži obrambne mehanizme ega, ki v preko njih najde stik z avtentičnostjo (sebstvom), ki tako ni več nekaj iluzornega/neobstejčega/preobstoječega (niti nekornjena narava niti prvotna religiozna kultura), ampak aktulana sedanjost v obliki postindindustrijske (lokacija opuščenega rudnika/železarne) realnosti. Avtentičnost se torej kreira skozi spopad ega z lastnimi iluzijami o obstoju in prilaščanju neokrnjenga sebstva (kolektivnega in osebnega nezavednega) in je je v spoznanjju, da ni nikakršnega v naprej obstoječega vira avtentičnosti, ki bi si ga želel ego prisvojit, ampak da je avtentično občutje lahko nudi le vsakokratna aktulano (večno sedaj kot bi se izrazil alojz) uravnaoteženo razmerje med jazom in sebstvom, ki sta na isti osi, iz enake psihične substanece, a kavlitativno različni. Če spet parafrizam alojza: sebstvo je potencialna realaizicaja (kot neratikulirana substanca vseh pretklih in vseh prihodnjih raelizacij), jaz (ego) pa vsakokratna konkretna aktualizacija te potencialne substance. Pomebna je njuna medsebojna povezanost (ista os) ob hkratnem vzdrževanju njune avtonomnosti in kvalitativne različnosti (neprilaščanju ene po drugi), sicer se sprožijo obrambni mehnizimi tako ega kot sebstva (kolektivna agresija, v sanjah policija oz. terosristi, in osebna agresija zaradi frustracije ega). Sanje smatarm kot obliko nezavene vizualizacije in s tem korekcije (potrdive ali zavrnitve) intelektulanih spoznaj v oblki teorij, ki so plod predvsem zavestnih iskanj in spoznanj. Naj za ilustracijo povedanega dodam še ne sanje, ki so se mi zgodile kakšen dan pred sanjami o izletu v južno ameriko. Sin vozi moj avto po mojih usmeritvah do neke lokacije ob reki, ki se ga iz svoje mladosti spominjam kot kraj, kjer sem sem se počutil varnega, kot neke vrste 'zapik', kjer se mi ne more zgoditi nič hudega. Ta lokacija se nahaja na nasprotnem bregu te večje reke ob kateri vodi cesta (pod mostičkom nekega plitkega pritoka), vendar nikakor ne moreva najti mostu na ta nasprotni breg. Končno obupam in rečem, da bova tja prebrodila, vendar ta reka ni več tako plitva, kot je bila nekoč. Poleg globine se je spremenila se je tudi njena kvalitetna sestava (postala je temno zelena in grozeča), tako da sem obupal in dopustil možnost, da ali sploh nisva na pravem kraju (ob pravi reki) ali pa da kraj iz moje mladosti sploh ne obstaja več (se je med tem tako spremenil) in da zato ni nobene možnosti, da bi jaz sploh lahko sinu ponudil možnost varnega zavetja kot sem ga nekoč imel sam... Še sanje, ki sem jih imel predvčerašnjim: Na nekem sorodstvem srečanju opazim primoža kozmosa, ki se dolgočasi na klopci pred hišo, kjer naj bi to srečanje potekalo. Sorodsveno razmerje z njim se mi zdi samoumevno, kot žlahiku pa izrazim presenečenje, da doslej nisem vedel, da se ukvarja s športom in da sem šele po medalji na olipijskih igrah zvedel, da meče kladivo. On meni nazaj, da se mariskaj na splošno ne ve o njemu in da je tudi to, da se hrani z instant prehrambenimi izdelki neke znane znamke, samo izmošljotina zaradi denarja. Reče mi, da mi bo pokazal, čim se dejansko hrani. Pričakujem, da bova šla v hišo, kjer so ženske pripravljale domačo hrano, vendar greva čez cesto v neko lekarno, kjer ga že poznajo mu izročijo v prozorno folijo zavit paket različnih instant pripravkov, pakiraih v različne škatle. Pove mi, da ta firma nima denarja, da bi ga plačala za propgarinje, ampak da je to, kar je v paketu 'zakon' in da ne rabi nič drugega. Še posebej navdušeno me opozori na eno škatlo z instant prahom, na kateri je neka rjava čokoldna krema narisana tako slikovito, da kar zaživi pred mano in mi zbudi strahovito poželenje....
|