Quote:Hotela sem v bistvu poudariti point, kot je že lepo v eni pesmici zapisano, kako lahko ljubimo Boga, če ne ljubimo človeka?
ja, če ljubiš Boga, potem ljubiš tudi vse ostale v odnosu do Boga.
Quote:Ali: Ne ljubimo metulja, če nismo ljubili gosenice.
nobeno navadno živo bitje ne more "nekoč" postati Bog, in Bog nikoli ne more pozabiti na to, da je Bog, oz. izgubit svoje pozicije.
živo bitje je večno, Bog je večen in odnos med njima (sluga - gospodar, odvisni - neodvisni) je večen.
je pa res, da se lahko živo bitje po svoji omejeni svobodni volji odloči obrnit stran od Boga. takrat Ga pozabi, in takrat pozabi tudi nase, na svoj pravi jaz, tako kot nekdo, ki pozabi svojega očeta, pozabi na to, da je on njegov sin.
takrat se večno živo bitje začne zmotno poistovečati z materijo in poskuša gospodarit v tem materialnem svetu. v končni fazi pa ga to pripelje le do trpljenja.
čeprav živo bitje lahko pozabi na Boga, Bog nikoli ne pozabi svojih otrok. zato se iz svoje neomejene milosti do trpečih, nenaklonjenih Mu živih bitij, včasih sam pojavi v tem materialnem svetu, včasih pa pošlje svoje večno naklonjene spremljevalce, da jih spomni na resnico in jih vzpodbudi naj postanejo naklonjeni Bogu in tko dosežejo popolnost svojga obstoja in s tem tud neomejeno, vedno dinamično zadovoljstvo.