Devi wrote on 25.08.2006 at 17:33:10:picola wrote on 25.08.2006 at 15:19:08:Ljudje, ki dojemajo zarodek kot živo bitje pa naletijo na problem...in sicer, kje se končajo pravice enega in začnejo pravice drugega...kar pa predstavlja težavo za vse stvari na tem svetu (namreč kje se končajo moje in začnejo tvoje pravice-večni prepiri...)...vendar sama osebno ne vidim rešitve v splošnem odobravanju splava...Pa vi?
jest mislim, da je meja nekje tam, kjer je medicinsko določena. splavi se delajo do 12 tedna (al kolk) pol pa več ne, ker se takrat zarodek že formira v neko določeno obliko in se začne smatrat za človeka.
tud v knjigah o inkarnaciji (če v to verjameš) gre za eno podoben čas, da se duša naseli v telesu nekje pri 3 mesecih, oz dokončno tik pred rojstvom
pri otroku se v bistvu ne gre samo za to, da je živ, a ne, k rastlina je tudi živa. gre za tisti prov določen aspekt, ki dela iz človeka človeka in težko bi se reklo, da je to formirano že ob sami oploditvi celice. celica je potencial človeka, lahko se razvije v človeka, vendar pa v sebi nima še njegove zavesti. jest mislim, da človeka definira zavest.
in prepričana sem, da mora obstajat neki maneverski prostor svobodne volje, v katerem si lahko bodoča mati ali bodoči otrok še premislita (tud spontanih splavov je na začetku več kot pozneje). vzet ta maneverski prostor po moje ne vodi k prav srečni in svobodni družbi, kolk je je še ostalo. odločitev (in odgovornost) za otroka naj bi ženska sprejela sama. v dogovoru z očetom, če se le da. ampak najbolj s sabo.
kar se pa tiče RKC moraliziranja, pa se čist strinjam s ten-om. jest v tem ne vidim nič dobrega. ker to moralo, ki jo oni imajo, podpirajo z idelologijo celotne njihove vere, idelologija pa zmer zahteva sledenje idejam in ne srcu. oni mislijo na jezusa, ko govorijo proti splavu, ne na otroka samega.
jest v bistvu razumem, da ti trpiš ker ne moreš imet otroka in po moje se sploh ne morem zavedat, kako to zgleda in ne morem čutit s tabo in bi si mogoče tud drugač misla, če bi lahko. sam spet, kaj pa si ti naredila za to, da se ta družba spremeni? si odprla vrata otrokom? varuješ kdaj sosedove otroke, se ukvarjaš z otrokom koga druzga in se v tvoji bližini otroci počutijo kot doma - s čemer odpiraš vrata tudi spremembam in mogoče kako mater za kako uro olajšaš odgovornosti, ki jo ima?
Hvala, Devi za tole razmišljanje...
Glede zavesti pa to...Nekateri ne verjamejo vanjo, mislim celo, da je medicina tukaj na prvem mestu (glede na to, kaj počne večino časa-zdravi telo-bi težko rekla kaj drugega), nekateri verjamejo, da se 'naseli' v človeka tik pred rojstvom, nekateri kot praviš po treh mesecih...kdo potem odloča in kdo ima prav glede tega? Vsak sam? Če je tako, potem si ne upam ničesar povezovati s splavom (še posebej ne takrat, ko nekdo sploh ne verjame v zavest oziroma dušo...)...če veš, kaj mislim?
Rkc moraliziranje...se strinjam glede tega, da preveč moralizirajo in premalo naredijo ter da podpirajo ideologijo...sem pa še vedno mnenja, da nas včasih ravno s tem moraliziranjem 'prisilijo' k razmišljanju o stvareh, o katerih nekako ne razmišljamo, si ne upamo ali pa je to tabu...pa čeprav smo še vedno na koncu istega mnenja, kot smo bili...pogovarjamo pa se vseeno več kot prej o tem...(to je pozitivna stran, ki jo vidim jaz...ni pa nujno, da jo vidiš tudi ti ali kdo drug...mi je pa tudi vseeno za to...)
Ja, občasno pazim otroka (dvojčka) prijateljici, Marijanovi sestri ne (čeprav bi zelo rada), ker je preveč zaščitniška in bi moral vsakič domov brez praske (kar pa je prevelika naloga zame...
). Se pa strinjam, da bi lahko še kdaj koga za kako urico ali dve olajšala odgovornosti...Pa ti? Ali ti komu čuvaš otroke (mislim, da nikjer nisem zasledila, da imaš svoje)? Kakšne so tvoje izkušnje? Te je kdaj strah materinstva (in odgovornosti)? Ups...malo sem zašla s teme...
En-bk...kaj pa tvoje zehanje pomeni? Si zaspan, zdolgočasen ali pa nekaj sedmega?
Imaš morda kakšen pameten komentar na našo debato (razen tvojega zehanja, mislim)?
Amstel, kaj so zate (oziroma za tvojega moža) dolžnosti do svojega telesa?
Imejte se lepo!