gape wrote on 22.10.2005 at 12:02:54:



U bistvu je vrsta samo ovira (s svojimi specifikami, kot je vrivanje) na poti do cilja, v tem smislu se ne razlikuje kaj dosti od tovornjaka, ki ti onemogoča tvoj ritem vožnje ali srn, ki veselo kopitljajo po cesti in na koncu vedno skočijo pred avto.

Jaz tituda razumem, v tem smislu, da je po njegovem problem posledica verbalizacije - medtem ko je po moje problem v bistvu neodvisen od tega ali ga verbaliziramo ali ne, čeprav je res, da ga lahko s svojim verbaliziranjem naredimo večjega ali manjšega, ga kot dejstvo ne spremenimo (nekaj lahko opišemo kot manjšo težavo ali pa kot velik problem, lahko v nečem vidimo nepremagljivo oviro ali pa problem, ki ga še nismo rešili, srna je lahko čudovit kos mesa za v golaž, živo bitje na katerega moramo biti v prometu še posebej pozorni ali pa 200 jurjev škode - ne glede na te vidike ostaja dejstvo, da so srne faktor v prometu, ki negativno vpliva na vse skupaj, to je na to, kako se bom premikal od točke A do točke B).



uživajte!

Blisk1 wrote on 24.10.2005 at 16:00:02:



Po moje je vse lepo in prav, če preprečiš to, da se ti drugi vrivajo - še posebej, če se zaradi tega manj živciraš.



uživaj!

Blisk1 wrote on 24.10.2005 at 16:12:58:



Od vsakogar posebej je odvisno ali se bo živciral ali ne, ali bo po nepotrebnem trošil energijo ali pa se bo temu izognil.

Zato mislim, da se ni smiselno živcirati zaradi takih malenkosti, kot je tistih par tisoč prepotentnežev na cestah, vsekakor pa ni moje (mogoče je tvoje?) poslanstvo v tem, da bi skrbel za njihovo počutje.



uživajte!

Lilith wrote on 24.10.2005 at 21:02:24:



nikoli se ti tako zelo ne mudi, da bi se moral/a vrivat, nikoli! S tem si pridobiš največ 5 minut!
razen, ko gre za življenje in smrt.

Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 08:40:59:


Men se zdi, da je prav ta ostrina (nikoli...!), ki jo dodajaš svojim načelom, tista, ki daje dejansko situacijo pod pritisk, kar ti povroča živčnost. Zakaj ta trdota? Včasih, če se ne premaknemo, ko je čas in prostor za to, prej oviramo promet (fluidno dogajanje), kot pa kaj koristnega. (Če ne pustimo "napakam" noter bo tud resnica ostala zunaj).

Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 09:08:02:


No, pa vsaj nasmejala te je  8)

Promet je dober indikator stanja duha v družbi. Če je duh kooperativen, vrivanja sploh ne občutiš kot nek akt, ki bi te ogrožal/živciral ampak legitimno participacijo vrivajočega v skupnem aktu prometa. Tipičen primer tega koopertaivnega duha je npr. promet v indiji, ki je za nas totalno kaotičen in iz vidika posmeznika  egositičen, ampak pri njih funkcionira brez kašnega posebnega živciranja, ker je v globalu kooperativen. Naš sistem pa je v globalu  kompetativen, pravila pa naj bi omogočala enako osnove pri tej medsebojni tekmovalnosti udeležencev.  Kršenje prometnih pravil zato občutmo kot neupravičeno konkurenčno prednost, ki ruši sistem in me  zato ogroža, če se sam  držim pravil. Če pa bi jih kršil še sam, bi ostajala v okviru kompetaitavne družbe nevarnost kaosa/anomije, ki je za razliko od kooperativne ni mogoče razrešit v skupnem aktu prometa. Kometativna  družba  zato  kooperativnost doživlja kot začetek kaosa/anomije  in ne kot  način oraganiziranja koasa.