titud wrote on 25.10.2005 at 09:32:50:



Ne vem, če je Indija lahko nek idealen primer, saj tam na cesti velja zakon močnejšega - glede živciranja pa je spet vprašanje, čeprav je najbrž res, da je nekoliko laže sprejeti preprosta pravila, ki upravljajo življenje in smrt in kjer se kazenske točke poračunajo pod kolesi ne pa na sodiščih, sem vseeno prepričan, da je živciranje močno vezano tudi na nacionalen karakter (kastni sistem je za vseeno sistem moči - zato je za Indijce lažje) - u bistvu je Indijska situacija (za Indijce in tiste z velikimi in močnimi mašinami) manj frustrirajoča, saj trenutna razmerja na cesti določa samo moč, ne pa predpisi.

Je pa zanimiva primerjava - največ "kooperativnosti" si tudi pri nas prilaščajo najmočnejši udeleženci v prometu (tovornjakarji, kombijisti, terenarji...), tako da dosledno kršijo CPP in uveljavljajo zakon močnejšega, na račun šibkejših (pešcev, kolesarjev, motoristov).



uživajte!

t wrote on 25.10.2005 at 10:10:35:


Pozicije moči so v indijski družbi  kastno strukturirane, ta struktura pa tvori osnovo za kooperativnost. Ker kaste niso med sabo v kompetatitvnem odnosu, tud posmezniki med sabo niso. Prav prometna pravila, ki so v principu za vse enaka, pa jim samouvenost tako zgrajne kooperativnosti načenjajo in zato so jim po moje pravila na nek način lahko enako stresna kot je za nas stresno  kršenje pravil s pozicije moči.  

Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 08:40:59:



Občutek, da se nam mudi oz. zelo mudi je subjektivne narave. Na to ne moreš vplivati, pa če postaviš tri klicaje na koncu tvojega "nikoli".
Subjektivne narave je tudi tisto, kar sem poimenovala "problem s sabo", ko se komu ne mudi, ampak preprosto uveljavlja svojo voljo, moč, karkoli že...


Zna biti, da je tvoj problem živciranja determiniran ravno s tem togim sklicevanje na pravila oz. družbeno moralo, ki postavlja določena pravila, kakor si jih že ti nakazal s svojim "nikoli" in z izjemo od tega nikoli v obliki "vprašanja življenja in smrti". Dvig s tega nivoja na nivo osebne etike razširi perspektivo in daje možnost oblikovanja lastnega kodeksa, nedetrminiranega z občim oz. splošnim.

Morda bi priznanje, da tudi sam kdaj začutiš impulze, da bi se vrinil in celo dejanska realizacija le-tega pripomogla k manj živciranja. Ker velikokrat smo jezni tudi zato, ker nekdo počne nekaj, kar bi tudi sami radi, pa si ne drznemo.

t wrote on 25.10.2005 at 11:04:12:


Skupna osnova kooperativnosti/kompetatitvnost v prometu je priti od neke  točke do druge ne glede na to a gredo udeleženci  v isto smer, a se pri tem križajo ali pa si vozijo nasproti.  Promet naj bi omogoču osvojit cilje vsem nin to ne naračun drugega, ciljev naj  ne bi bilo  mogoče 'prevzet' tko kot trge in jih  tem onemogočit osvojit drugemu. Problem kompetatitvnosti pa se dejansko vpostavlja  s tem, če  se vsi  zapodijo npr. zjutraj v mesto z omejenimi parkirnimi mesti in brez vrivanja dejansko  ni mogoče osvojit cilja. Ta problem  si nekompetaitivne družbe itak uredijo s tem, da si  cilja ni mogoče osvojit  (ker  je npr. v kastno urejeni družbi nižjim itak nedosgljiv), v kompeativnih družbah pa ga urejujejo po sistiemu kdor prej pride prej melje ali pa deloma  tud kastnem, po katrerem pomembneže itak čaka parkplac ne glede na to kdaj pridejo.

Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 12:26:48:



Ja če si tako želiš živeti, potem boš pač to naredil, pa seveda bodo potem posledice - zapor pa to...
Tako kot se nonstop živciraš, ker si tako izbral.

Poglej- tvoji poudarki s klicaji "da je debata o cesti za novo temo primerna" je čisti primer, kako v bistvu nič ne moreš, če te folk ne šljivi. Torej ti se lahko tule razpiz*, mi pa še zmeraj o cesti pišemo. Nimaš tolikšnega vpliva kot bi ga želel imeti, razumeš? Tvoja pričakovanja so previsoka - zato si v svojih potrebah nonstop frustriran.

Saj ne rečem, so situacije v življenju, ko je prav, da smo frustrirani. Ampak vsak o tem razsoja sam - s katerimi stvarmi lahko v miru živi in katere so tiste, ki ga zaživcirajo in bo na podlagi tega ukrepal.

Kot je vida nekje napisala - živciranje naj bo podlaga za akcijo, ne pa samo sebi namen.

titud wrote on 25.10.2005 at 12:17:14:



Promet je dejstvo premikanja ljudi iz ene točke na drugo točko, CPP pa naj bi omogočali, da vsi pridemo do svojega cilja z minimalnimi odpovedovanji. (Če sta si najini poti v naprotnih smereh, se morava oba odpovedati vožnji po svoji levi strani ceste, če hočeva svoj cilj sploh doseči, čeprav ni nujno lahko se tudi ti odpoveš cesti, jaz pa se vozim po levi).

CPP torej poskušajo urejati naše obnašanje v prometu na tak način, da vsi dosežemo svoje cilje, in šele z našim podrejanjem tem predpisom je to mogoče: zato gre za tekmo, kjer v končni fazi vedno nekdo presoja, ali se pri doseganju svojih ciljev držimo danih pravil, ali pa jih za lažje in hitrejše doseganje kršimo.

O sodelovanju v prometu lahko torej govorimo v toliko, kot lahko govorimo o sodelovanju igralcev nasprotnih moštev na igrišču, kjer obstaja resnično sodelovanje samo med igralci istega moštva, drugače pa je tam samo še tekma, ki mora biti za dobro vseh podrejena določenim pravilom.

(pri čemer v prometu takorekoč ni nikogar, ki bi prisegal na geslo važno se je voziti, ne pa pripeljati kamorkoli)

uživajte!

titud wrote on 25.10.2005 at 13:37:02:



Ta filozofija brezciljnosti ali različnosti motivov glede sodelovanja velja za vsa pravila - da naj bi omogočala sodelovanje vsem, ki ta pravila spoštujejo; tudi pravila v športih omogočajo sodelovanje vsem, vendar samo dokler jih spoštujejo (načeloma lahko igra nogomet vsak, ne glede na njegov osebni cilj njegovega sodelovanja (medtem, ko je cilj ostaih zabijanje golov za svoje moštvo, ima lahko kdo drug tudi kakšne druge cilje, recimo to, da ga vidijo ostali na igrišču), vendar pa ga sodnik  (ne samo sodnik) lahko ob neupoštevanju nogometnih pravil tudi izloči iz igre)

Načeloma torej s stališča pravil ni pomemben motiv, zakaj je kdo udeleženec v prometu (ali v katerikoli drugi igri), čeprav za večino lahko rečemo, da najbrž zato, da prispejo na svoj cilj, vendar pa vsak s svojo udeležbo pristane na pravila in ga lahko ob neupoštevanju ostali udeleženci po vseh pravilih tudi izločijo iz igre. Sodelovanje z ostalimi udeleženci te igre je torej zelo zaželjeno, medtem ko je upoštevanje pravil igre nujno.



uživajte!

Blisk1 wrote on 24.10.2005 at 16:00:02:

isto men


ampak men je res sick, k stojiš na voznem pasu, vidš znak, da se treba razvrstit na vozni pas, ker je zožanje autobana, se razvrstiš, stojiš ... gledaš modele k se mim tebe vozjo, po prehitevalcu in čakaš ... in čakaš ... in čakaš ... in se ne premakneš z mesta ... in čakaš ... pol pač zapreš pot taprvemu prepotentnežu da ne more mimo tebe, un presranc k je stau da je spušču 'une k niso prej opazl da bi se moral razvrstit na vozni pas', spele, kolona (na voznem pasu) se premakne, jest tud, in se premaknemo tud mi ... tapotrpežljivi ...
jest verjamem, da un model, k sm mu zapru pot, da je to dojel kot napad nanj. pa to ni bil. na njegovem mestu bi lahko bil kdorkoli.
point je bil premaknt kolono. stoječo. katere del sm bil tud jest, pa ne samo jest!
če model to vzame osebno, se bo seveda 'živciru' ... ampak ... to res ne more bit moj problem.
spet, jest verjamem, da bi ga on hotu za tazga narest, mojga, pa on ni moj in mu ga pustim -> se ne zaživciram ob njegovih izpadih ...

bo reku ... ne obstaja pravilo, kdaj to narest
ne rečem niti da je vedno pravilno to narest
lahko se ti zgodijo velike batine ...


verejtno od situacije odvisno
dejstvo pa je, da modeli to izkoriščajo, to da eni spoštujejo pravila in spoštujejo ostale udeležence v prometu.



titud wrote on 25.10.2005 at 09:32:50:

mater maš hude res učasih
se drznem (mal) drugač zapisat toisto
ego (tist ki današnjo družbo naprej žene) je tekmovalen (kompetativen).
Kompetativna  družba (ego u bistvu, kot megaentiteta) zato  kooperativnost (sodelovanje, pomoč drugim ... srce) doživlja kot začetek kaosa/anomije (razpadanje ureditve) in ne kot  način oraganiziranja koasa.
kot razdiranje in ne kot napredek ... provzaprov ...




osnovna pravila pa zihr tud v indiji spoštujejo ... kako se pa drgač zmenjo? sej včasih sta kamjona tud prbližn enak močna ...


ja ... sorry blisk k še kr o cesti ... pa zdej ne bom brisu valjda
cesta je pač taka žival kjer MORAMO sobivat ... če hočemo km pridet ...
na to temo
s krožnjaki in to ... smo že skor pr tem da se vsi peljemo v isto smer ... vsaj v tapretočnih kosih ceste, kjer smo se prej križal (in stal (in speljeval) - najblj terible - tud na Zemljo - naravo)


Lilith wrote on 25.10.2005 at 12:37:27:

dobr je rekla

ker pa sm pisu tko kot sm pisu, morm povedat, da je velik večkrat vzrok za živciranje v men kot pa v okolici (prometnih npr. soudeležencih).
in zato tud podlaga za akcijo pr men, ne pa nad okolico ...



kolkr jest razumem, tekma nastane iz tekme s časom.
s časom pa tekmujemo vsi.
eni več eni manj.
in tekmujemo.
in smo tekmovalni