Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 3 4 5 6 7 
(Read 14799 times)
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #60 - 25.10.2005 at 10:10:35
 
titud wrote on 25.10.2005 at 09:32:50:
Promet je dober indikator stanja duha v družbi. Če je duh kooperativen, vrivanja sploh ne občutiš kot nek akt, ki bi te ogrožal/živciral ampak legitimno participacijo vrivajočega v skupnem aktu prometa. Tipičen primer tega koopertaivnega duha je npr. promet v indiji, ki je za nas totalno kaotičen in iz vidika posmeznika  egositičen, ampak pri njih funkcionira brez kašnega posebnega živciranja, ker je v globalu kooperativen. Naš sistem pa je v globalu  kompetativen, pravila pa naj bi omogočala enako osnove pri tej medsebojni tekmovalnosti udeležencev.  Kršenje prometnih pravil zato občutmo kot neupravičeno konkurenčno prednost, ki ruši sistem in me  zato ogroža, če se sam  držim pravil. Če pa bi jih kršil še sam, bi ostajala v okviru kompetaitavne družbe nevarnost kaosa/anomije, ki je za razliko od kooperativne ni mogoče razrešit v skupnem aktu prometa. Kometativna  družba  zato  kooperativnost doživlja kot začetek kaosa/anomije  in ne kot  način oraganiziranja koasa.



Ne vem, če je Indija lahko nek idealen primer, saj tam na cesti velja zakon močnejšega - glede živciranja pa je spet vprašanje, čeprav je najbrž res, da je nekoliko laže sprejeti preprosta pravila, ki upravljajo življenje in smrt in kjer se kazenske točke poračunajo pod kolesi ne pa na sodiščih, sem vseeno prepričan, da je živciranje močno vezano tudi na nacionalen karakter (kastni sistem je za vseeno sistem moči - zato je za Indijce lažje) - u bistvu je Indijska situacija (za Indijce in tiste z velikimi in močnimi mašinami) manj frustrirajoča, saj trenutna razmerja na cesti določa samo moč, ne pa predpisi.

Je pa zanimiva primerjava - največ "kooperativnosti" si tudi pri nas prilaščajo najmočnejši udeleženci v prometu (tovornjakarji, kombijisti, terenarji...), tako da dosledno kršijo CPP in uveljavljajo zakon močnejšega, na račun šibkejših (pešcev, kolesarjev, motoristov).



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #61 - 25.10.2005 at 10:40:57
 
Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 09:52:19:
To kar ti tukaj razlagaš je mogoče samo v primeru, da se vsi držimo pravil.
To pa je mogoče samo z zelo poostreno policisjko kontrolo in z 3x višjimi kaznimi za kršitelje.

Ampak to sploh ni tema te debate!


Mi kooperativnost res razmemo kot  da smo kooperativni lahko samo  pod pogojem, da se vsi  držimo pravil.  Problem takega pojmovanja kooperativnosti  je po moje v tem,  da je zgrajen na predpostvki, da smo si v osnovi  med sabo konkurenčni/kompetativni.  To pa je seveda samo prepostavka, ki drži samo   dokler o tem velja splošni konsenz, prav izjeme pa nas opozarjajo, da venadarle gre samo za konesnz in neko naravno danost. Podobnrn stres po moje doživlajo tud koopretaivne družbe, ko se jim v imenu zahodnjaško pojmovane  koopertivnosti  začne vsiljevat pravila, ki so utemeljena na tekmovalnosti. V bistvu tako tud v takih družbah začnejo ugotavljat, da tud nijova koopreativnost  ni naravna/organska, da je enako kot naša tud njihova kulturno pogojena oz. konsezualna. Ta stres je v bistvu zdrav tud zanje, ker jim  omogoča zavedanje nečesa, kar so doslej imeli za nekaj samoumevnega.    

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #62 - 25.10.2005 at 10:59:25
 
t wrote on 25.10.2005 at 10:10:35:
Ne vem, če je Indija lahko nek idealen primer, saj tam na cesti velja zakon močnejšega - glede živciranja pa je spet vprašanje, čeprav je najbrž res, da je nekoliko laže sprejeti preprosta pravila, ki upravljajo življenje in smrt in kjer se kazenske točke poračunajo pod kolesi ne pa na sodiščih, sem vseeno prepričan, da je živciranje močno vezano tudi na nacionalen karakter (kastni sistem je za vseeno sistem moči - zato je za Indijce lažje) - u bistvu je Indijska situacija (za Indijce in tiste z velikimi in močnimi mašinami) manj frustrirajoča, saj trenutna razmerja na cesti določa samo moč, ne pa predpisi.

Je pa zanimiva primerjava - največ "kooperativnosti" si tudi pri nas prilaščajo najmočnejši udeleženci v prometu (tovornjakarji, kombijisti, terenarji...), tako da dosledno kršijo CPP in uveljavljajo zakon močnejšega, na račun šibkejših (pešcev, kolesarjev, motoristov).

uživajte!


Pozicije moči so v indijski družbi  kastno strukturirane, ta struktura pa tvori osnovo za kooperativnost. Ker kaste niso med sabo v kompetatitvnem odnosu, tud posmezniki med sabo niso. Prav prometna pravila, ki so v principu za vse enaka, pa jim samouvenost tako zgrajne kooperativnosti načenjajo in zato so jim po moje pravila na nek način lahko enako stresna kot je za nas stresno  kršenje pravil s pozicije moči.  
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #63 - 25.10.2005 at 11:04:12
 
titud wrote on 25.10.2005 at 10:40:57:
Mi kooperativnost res razmemo kot  da smo kooperativni lahko samo  pod pogojem, da se vsi  držimo pravil.  Problem takega pojmovanja kooperativnosti  je po moje v tem,  da je zgrajen na predpostvki, da smo si v osnovi  med sabo konkurenčni/kompetativni.  To pa je seveda samo prepostavka, ki drži samo   dokler o tem velja splošni konsenz, prav izjeme pa nas opozarjajo, da venadarle gre samo za konesnz in neko naravno danost.


Kooperativnost ni samo to, da se vsi držimo pravil, temveč je predvsem sodelovanje na istem nivoju, za isto stvar. Pojem kooperacije zato že v osnovi ni uporaben v prometu (združljiv bi bil, če bi se vsi peljali v isto smer in bi nas družil skupni cilj, da pridemo vsi do iste točke v prostoru in času), saj se ne peljemo vsi na isti cilj, temveč gre bolj za sobivanje, kjer se zato, da lahko pridemo vsak do svojega cilja, podredimo določenim konvencijam.


titud wrote on 25.10.2005 at 10:40:57:
Podobnrn stres po moje doživlajo tud koopretaivne družbe, ko se jim v imenu zahodnjaško pojmovane  koopertivnosti  začne vsiljevat pravila, ki so utemeljena na tekmovalnosti. V bistvu tako tud v takih družbah začnejo ugotavljat, da tud nijova koopreativnost  ni naravna/organska, da je enako kot naša tud njihova kulturno pogojena oz. konsezualna. Ta stres je v bistvu zdrav tud zanje, ker jim  omogoča zavedanje nečesa, kar so doslej imeli za nekaj samoumevnega.    



Kooperacija ni nič drugega kot sodelovanje - in seveda so lahko za dobnrobit vsakega sodelovanja postavljena tudi določena pravila, dogovori... Vendar pa pri sodelovanju ponavadi gre za prostovoljnost, kjer imata oba ali več sodelujočih koristi od sodelovanja, v drugih primerih pa je bolje govoriti o prevzemih.

Če se vrnem k prometu, bi ga laže primerjal s trgom, kjer je pač kooperacija mogoča samo med tistimi, ki se peljejo v isto smer, med ostalimi pa obstaja tekma, ki pa mora potekati po določenih pravilih.



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Lilith
5
*****
Offline

..to be more like me and
less like you...
Posts: 1554

Re: Živciranja
Reply #64 - 25.10.2005 at 11:04:22
 
Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 08:40:59:
nikoli se ti tako zelo ne mudi, da bi se moral/a vrivat, nikoli! S tem si pridobiš največ 5 minut!
razen, ko gre za življenje in smrt.



Občutek, da se nam mudi oz. zelo mudi je subjektivne narave. Na to ne moreš vplivati, pa če postaviš tri klicaje na koncu tvojega "nikoli".
Subjektivne narave je tudi tisto, kar sem poimenovala "problem s sabo", ko se komu ne mudi, ampak preprosto uveljavlja svojo voljo, moč, karkoli že...


Zna biti, da je tvoj problem živciranja determiniran ravno s tem togim sklicevanje na pravila oz. družbeno moralo, ki postavlja določena pravila, kakor si jih že ti nakazal s svojim "nikoli" in z izjemo od tega nikoli v obliki "vprašanja življenja in smrti". Dvig s tega nivoja na nivo osebne etike razširi perspektivo in daje možnost oblikovanja lastnega kodeksa, nedetrminiranega z občim oz. splošnim.

Morda bi priznanje, da tudi sam kdaj začutiš impulze, da bi se vrinil in celo dejanska realizacija le-tega pripomogla k manj živciranja. Ker velikokrat smo jezni tudi zato, ker nekdo počne nekaj, kar bi tudi sami radi, pa si ne drznemo.
Back to top
 

... Sometimes I feel that I should go and play with the thunder...
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #65 - 25.10.2005 at 11:11:42
 
titud wrote on 25.10.2005 at 10:59:25:
Pozicije moči so v indijski družbi  kastno strukturirane, ta struktura pa tvori osnovo za kooperativnost. Ker kaste niso med sabo v kompetatitvnem odnosu, tud posmezniki med sabo niso. Prav prometna pravila, ki so v principu za vse enaka, pa jim samouvenost tako zgrajne kooperativnosti načenjajo in zato so jim po moje pravila na nek način lahko enako stresna kot je za nas stresno  kršenje pravil s pozicije moči.  




Po moje pa imajo tudi Indijci še kakšne CPP razen zakona najmočnejšega. Tako kot imajo tudi demokracijo - baje.


(najbrž se Indijci res manj živcirajo zaradi razmer na svojih cestah, vendar pa mislim, da vseeno delajo na tem, da bi jih približali našim razmeram)



uživaj!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #66 - 25.10.2005 at 12:17:14
 
t wrote on 25.10.2005 at 11:04:12:
Kooperativnost ni samo to, da se vsi držimo pravil, temveč je predvsem sodelovanje na istem nivoju, za isto stvar. Pojem kooperacije zato že v osnovi ni uporaben v prometu (združljiv bi bil, če bi se vsi peljali v isto smer in bi nas družil skupni cilj, da pridemo vsi do iste točke v prostoru in času), saj se ne peljemo vsi na isti cilj, temveč gre bolj za sobivanje, kjer se zato, da lahko pridemo vsak do svojega cilja, podredimo določenim konvencijam.

Kooperacija ni nič drugega kot sodelovanje - in seveda so lahko za dobnrobit vsakega sodelovanja postavljena tudi določena pravila, dogovori... Vendar pa pri sodelovanju ponavadi gre za prostovoljnost, kjer imata oba ali več sodelujočih koristi od sodelovanja, v drugih primerih pa je bolje govoriti o prevzemih.

Če se vrnem k prometu, bi ga laže primerjal s trgom, kjer je pač kooperacija mogoča samo med tistimi, ki se peljejo v isto smer, med ostalimi pa obstaja tekma, ki pa mora potekati po določenih pravilih.


Skupna osnova kooperativnosti/kompetatitvnost v prometu je priti od neke  točke do druge ne glede na to a gredo udeleženci  v isto smer, a se pri tem križajo ali pa si vozijo nasproti.  Promet naj bi omogoču osvojit cilje vsem nin to ne naračun drugega, ciljev naj  ne bi bilo  mogoče 'prevzet' tko kot trge in jih  tem onemogočit osvojit drugemu. Problem kompetatitvnosti pa se dejansko vpostavlja  s tem, če  se vsi  zapodijo npr. zjutraj v mesto z omejenimi parkirnimi mesti in brez vrivanja dejansko  ni mogoče osvojit cilja. Ta problem  si nekompetaitivne družbe itak uredijo s tem, da si  cilja ni mogoče osvojit  (ker  je npr. v kastno urejeni družbi nižjim itak nedosgljiv), v kompeativnih družbah pa ga urejujejo po sistiemu kdor prej pride prej melje ali pa deloma  tud kastnem, po katrerem pomembneže itak čaka parkplac ne glede na to kdaj pridejo.





Back to top
 
 
IP Logged
 
Blisk1
3
***
Offline

I love YaBBaaa rasta-wo-man!

Posts: 208
Lublana
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #67 - 25.10.2005 at 12:26:48
 
Lilith wrote on 25.10.2005 at 11:04:22:
Občutek, da se nam mudi oz. zelo mudi je subjektivne narave. Na to ne moreš vplivati, pa če postaviš tri klicaje na koncu tvojega "nikoli".
Subjektivne narave je tudi tisto, kar sem poimenovala "problem s sabo", ko se komu ne mudi, ampak preprosto uveljavlja svojo voljo, moč, karkoli že...


Zna biti, da je tvoj problem živciranja determiniran ravno s tem togim sklicevanje na pravila oz. družbeno moralo, ki postavlja določena pravila, kakor si jih že ti nakazal s svojim "nikoli" in z izjemo od tega nikoli v obliki "vprašanja življenja in smrti". Dvig s tega nivoja na nivo osebne etike razširi perspektivo in daje možnost oblikovanja lastnega kodeksa, nedetrminiranega z občim oz. splošnim.

Morda bi priznanje, da tudi sam kdaj začutiš impulze, da bi se vrinil in celo dejanska realizacija le-tega pripomogla k manj živciranja. Ker velikokrat smo jezni tudi zato, ker nekdo počne nekaj, kar bi tudi sami radi, pa si ne drznemo.



No ja se pravi, če se bomo ljudje držali tega, kar ti pišeš tukaj, da pač vsak sam kroji merila potem najbolje, da grem v prvo štacuno po pištolo, pa če mi bo kdo naredi pizdarjo na ceti, ga ustrelim.

Dejansko so pravila zato, da neke stvari laufajo in zato, da  se na cesti preživi in ne zato, da dela vsak po svoje.
Ampak kot sem rekel tale debata o cesti je že za novo temo!
Back to top
 

WHAT GOES AROUND COMES AROUND!
WWW WWW  
IP Logged
 
Lilith
5
*****
Offline

..to be more like me and
less like you...
Posts: 1554

Re: Živciranja
Reply #68 - 25.10.2005 at 12:37:27
 
Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 12:26:48:
No ja se pravi, če se bomo ljudje držali tega, kar ti pišeš tukaj, da pač vsak sam kroji merila potem najbolje, da grem v prvo štacuno po pištolo, pa če mi bo kdo naredi pizdarjo na ceti, ga ustrelim.

Dejansko so pravila zato, da neke stvari laufajo in zato, da  se na cesti preživi in ne zato, da dela vsak po svoje.
Ampak kot sem rekel tale debata o cesti je že za novo temo!



Ja če si tako želiš živeti, potem boš pač to naredil, pa seveda bodo potem posledice - zapor pa to...
Tako kot se nonstop živciraš, ker si tako izbral.

Poglej- tvoji poudarki s klicaji "da je debata o cesti za novo temo primerna" je čisti primer, kako v bistvu nič ne moreš, če te folk ne šljivi. Torej ti se lahko tule razpiz*, mi pa še zmeraj o cesti pišemo. Nimaš tolikšnega vpliva kot bi ga želel imeti, razumeš? Tvoja pričakovanja so previsoka - zato si v svojih potrebah nonstop frustriran.

Saj ne rečem, so situacije v življenju, ko je prav, da smo frustrirani. Ampak vsak o tem razsoja sam - s katerimi stvarmi lahko v miru živi in katere so tiste, ki ga zaživcirajo in bo na podlagi tega ukrepal.

Kot je vida nekje napisala - živciranje naj bo podlaga za akcijo, ne pa samo sebi namen.
Back to top
 

... Sometimes I feel that I should go and play with the thunder...
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #69 - 25.10.2005 at 13:15:19
 
Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 12:26:48:
No ja se pravi, če se bomo ljudje držali tega, kar ti pišeš tukaj, da pač vsak sam kroji merila potem najbolje, da grem v prvo štacuno po pištolo, pa če mi bo kdo naredi pizdarjo na ceti, ga ustrelim.

Dejansko so pravila zato, da neke stvari laufajo in zato, da  se na cesti preživi in ne zato, da dela vsak po svoje.
Ampak kot sem rekel tale debata o cesti je že za novo temo!


Take debate se zreducirajo ponavadi na to, ali je problem psihološke narave ali družebnostrukturne: a  je razrešljiv s sremebmbo obnašanja  posamezniika ali spremembo  družbene strukture, ki pogujejuje obnašanje posameznika. Ker sta družbena struktura in obnašanje posameznika inetraktivno povezana sem predalagal razrešitu problema   'živciranja v prometu" z izničenjem problema in ne z razrešitvijo. Kooperativnost je način izničenja problema samo pod pogojem, da se problem sploh ne vzpostavi (v polju jezika/besede), ko pa se enkrat problem vzpostavi, je kooperativnost enako ustrezna podlaga   za razreševanja problema  kot kompetativnost.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #70 - 25.10.2005 at 13:20:11
 
titud wrote on 25.10.2005 at 12:17:14:
Skupna osnova kooperativnosti/kompetatitvnost v prometu je priti od neke  točke do druge ne glede na to a gredo udeleženci  v isto smer, a se pri tem križajo ali pa si vozijo nasproti.  Promet naj bi omogoču osvojit cilje vsem nin to ne naračun drugega, ciljev naj  ne bi bilo  mogoče 'prevzet' tko kot trge in jih  tem onemogočit osvojit drugemu. Problem kompetatitvnosti pa se dejansko vpostavlja  s tem, če  se vsi  zapodijo npr. zjutraj v mesto z omejenimi parkirnimi mesti in brez vrivanja dejansko  ni mogoče osvojit cilja. Ta problem  si nekompetaitivne družbe itak uredijo s tem, da si  cilja ni mogoče osvojit  (ker  je npr. v kastno urejeni družbi nižjim itak nedosgljiv), v kompeativnih družbah pa ga urejujejo po sistiemu kdor prej pride prej melje ali pa deloma  tud kastnem, po katrerem pomembneže itak čaka parkplac ne glede na to kdaj pridejo.



Promet je dejstvo premikanja ljudi iz ene točke na drugo točko, CPP pa naj bi omogočali, da vsi pridemo do svojega cilja z minimalnimi odpovedovanji. (Če sta si najini poti v naprotnih smereh, se morava oba odpovedati vožnji po svoji levi strani ceste, če hočeva svoj cilj sploh doseči, čeprav ni nujno lahko se tudi ti odpoveš cesti, jaz pa se vozim po levi).

CPP torej poskušajo urejati naše obnašanje v prometu na tak način, da vsi dosežemo svoje cilje, in šele z našim podrejanjem tem predpisom je to mogoče: zato gre za tekmo, kjer v končni fazi vedno nekdo presoja, ali se pri doseganju svojih ciljev držimo danih pravil, ali pa jih za lažje in hitrejše doseganje kršimo.

O sodelovanju v prometu lahko torej govorimo v toliko, kot lahko govorimo o sodelovanju igralcev nasprotnih moštev na igrišču, kjer obstaja resnično sodelovanje samo med igralci istega moštva, drugače pa je tam samo še tekma, ki mora biti za dobro vseh podrejena določenim pravilom.

(pri čemer v prometu takorekoč ni nikogar, ki bi prisegal na geslo važno se je voziti, ne pa pripeljati kamorkoli)

uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #71 - 25.10.2005 at 13:37:02
 
t wrote on 25.10.2005 at 13:20:11:
Promet je dejstvo premikanja ljudi iz ene točke na drugo točko, CPP pa naj bi omogočali, da vsi pridemo do svojega cilja z minimalnimi odpovedovanji. (Če sta si najini poti v naprotnih smereh, se morava oba odpovedati vožnji po svoji levi strani ceste, če hočeva svoj cilj sploh doseči, čeprav ni nujno lahko se tudi ti odpoveš cesti, jaz pa se vozim po levi).

CPP torej poskušajo urejati naše obnašanje v prometu na tak način, da vsi dosežemo svoje cilje, in šele z našim podrejanjem tem predpisom je to mogoče: zato gre za tekmo, kjer v končni fazi vedno nekdo presoja, ali se pri doseganju svojih ciljev držimo danih pravil, ali pa jih za lažje in hitrejše doseganje kršimo.

O sodelovanju v prometu lahko torej govorimo v toliko, kot lahko govorimo o sodelovanju igralcev nasprotnih moštev na igrišču, kjer obstaja resnično sodelovanje samo med igralci istega moštva, drugače pa je tam samo še tekma, ki mora biti za dobro vseh podrejena določenim pravilom.

(pri čemer v prometu takorekoč ni nikogar, ki bi prisegal na geslo važno se je voziti, ne pa pripeljati kamorkoli)

uživajte!


Prometna praviila niso (ali naj vsaj ne bi bila) pravila v igri med dvema posameznikoma ali moštvovoma, ki igrata   na zmago in poraz. Če jih jemljemo tako, pol se na cesto odpravimo v vlogi igralca, ki je v igri lahko poražen ali zmaga. Se mi  sliši še tako parodksalno, ampak morda je  finta prometa in njegovih pravil sploh ni tolk  v tem, da bi komurkoli omogločla prit na cilj, ampak da bi mu omohoćla večno vožnjo prav v smislu 'važno se je voziti in ne priti kamorkoli'. No, ta element brezciljnosti vsekakor mora bit vsebovan v filozofiji prometnih predpisov vsaj enakovredno namenu, da  promet omogoča premik do nekega cilja. Srednja pot torej...
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #72 - 25.10.2005 at 13:53:21
 
titud wrote on 25.10.2005 at 13:37:02:
Prometna praviila niso (ali naj vsaj ne bi bila) pravila v igri med dvema posameznikoma ali moštvovoma, ki igrata   na zmago in poraz. Če jih jemljemo tako, pol se na cesto odpravimo v vlogi igralca, ki je v igri lahko poražen ali zmaga. Se mi  sliši še tako parodksalno, ampak morda je  finta prometa in njegovih pravil sploh ni tolk  v tem, da bi komurkoli omogločla prit na cilj, ampak da bi mu omohoćla večno vožnjo prav v smislu 'važno se je voziti in ne priti kamorkoli'. No, ta element brezciljnosti vsekakor mora bit vsebovan v filozofiji prometnih predpisov vsaj enakovredno namenu, da  promet omogoča premik do nekega cilja. Srednja pot torej...    



Ta filozofija brezciljnosti ali različnosti motivov glede sodelovanja velja za vsa pravila - da naj bi omogočala sodelovanje vsem, ki ta pravila spoštujejo; tudi pravila v športih omogočajo sodelovanje vsem, vendar samo dokler jih spoštujejo (načeloma lahko igra nogomet vsak, ne glede na njegov osebni cilj njegovega sodelovanja (medtem, ko je cilj ostaih zabijanje golov za svoje moštvo, ima lahko kdo drug tudi kakšne druge cilje, recimo to, da ga vidijo ostali na igrišču), vendar pa ga sodnik  (ne samo sodnik) lahko ob neupoštevanju nogometnih pravil tudi izloči iz igre)

Načeloma torej s stališča pravil ni pomemben motiv, zakaj je kdo udeleženec v prometu (ali v katerikoli drugi igri), čeprav za večino lahko rečemo, da najbrž zato, da prispejo na svoj cilj, vendar pa vsak s svojo udeležbo pristane na pravila in ga lahko ob neupoštevanju ostali udeleženci po vseh pravilih tudi izločijo iz igre. Sodelovanje z ostalimi udeleženci te igre je torej zelo zaželjeno, medtem ko je upoštevanje pravil igre nujno.



uživajte!
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Živciranja
Reply #73 - 25.10.2005 at 19:35:35
 
t wrote on 25.10.2005 at 13:53:21:
Ta filozofija brezciljnosti ali različnosti motivov glede sodelovanja velja za vsa pravila - da naj bi omogočala sodelovanje vsem, ki ta pravila spoštujejo; tudi pravila v športih omogočajo sodelovanje vsem, vendar samo dokler jih spoštujejo (načeloma lahko igra nogomet vsak, ne glede na njegov osebni cilj njegovega sodelovanja (medtem, ko je cilj ostaih zabijanje golov za svoje moštvo, ima lahko kdo drug tudi kakšne druge cilje, recimo to, da ga vidijo ostali na igrišču), vendar pa ga sodnik  (ne samo sodnik) lahko ob neupoštevanju nogometnih pravil tudi izloči iz igre)

Načeloma torej s stališča pravil ni pomemben motiv, zakaj je kdo udeleženec v prometu (ali v katerikoli drugi igri), čeprav za večino lahko rečemo, da najbrž zato, da prispejo na svoj cilj, vendar pa vsak s svojo udeležbo pristane na pravila in ga lahko ob neupoštevanju ostali udeleženci po vseh pravilih tudi izločijo iz igre. Sodelovanje z ostalimi udeleženci te igre je torej zelo zaželjeno, medtem ko je upoštevanje pravil igre nujno.



uživajte!


Se pravi, da naj bi bila  prometna pravila neodvisna tako od kooperacije kot od kompeticije oz.  da  naj bi jih  možno uporabljat tako  v duhu kompeticije kot v duhu kooperacije (in/in), torej tako, da  kompetativce nujno frustrirajo kooperativci in obratno.  Če pa pravil ne bi bilo,  bi se promet odvijal  v duhu ali kooperacije ali kompeticije (ali/ali), torej frustriranj v prometu ne bi bilo, ker bi bli  ob prevladi  enih drugi iz prometa praktično izločeni. Ker so pravila  torej nujen generator frustracij in iz njih izhajajočih 'živciranj', je po moje pravilno izpelajti sklep, da so problem pravzaprav pravila sama.  'Živciranj' strukturno žal  ni mogoče odpravit drgač  kot s popolna 'razrešitvijo ' problema  z njegovim  izničenjem, torej s postavitvivijo prometa  iz   jezikovnega polja.        
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13454
The Land of YaBB
Re: Živciranja
Reply #74 - 25.10.2005 at 19:49:37
 
Blisk1 wrote on 24.10.2005 at 16:00:02:
dejansko me pa zanima kaj menite o tem, ali je prav ali ne, da nekomu preprečiš vrivanje, na primer da tako postaviš avto v vrsti, da ne more mimo.
To sem že naredil in tip je znoru zadi.
Grin

isto men
Grin

ampak men je res sick, k stojiš na voznem pasu, vidš znak, da se treba razvrstit na vozni pas, ker je zožanje autobana, se razvrstiš, stojiš ... gledaš modele k se mim tebe vozjo, po prehitevalcu in čakaš ... in čakaš ... in čakaš ... in se ne premakneš z mesta ... in čakaš ... pol pač zapreš pot taprvemu prepotentnežu da ne more mimo tebe, un presranc k je stau da je spušču 'une k niso prej opazl da bi se moral razvrstit na vozni pas', spele, kolona (na voznem pasu) se premakne, jest tud, in se premaknemo tud mi ... tapotrpežljivi ...
jest verjamem, da un model, k sm mu zapru pot, da je to dojel kot napad nanj. pa to ni bil. na njegovem mestu bi lahko bil kdorkoli.
point je bil premaknt kolono. stoječo. katere del sm bil tud jest, pa ne samo jest!
če model to vzame osebno, se bo seveda 'živciru' ... ampak ... to res ne more bit moj problem.
spet, jest verjamem, da bi ga on hotu za tazga narest, mojga, pa on ni moj in mu ga pustim -> se ne zaživciram ob njegovih izpadih ...

bo reku ... ne obstaja pravilo, kdaj to narest
ne rečem niti da je vedno pravilno to narest
lahko se ti zgodijo velike batine ...
Grin

verejtno od situacije odvisno
dejstvo pa je, da modeli to izkoriščajo, to da eni spoštujejo pravila in spoštujejo ostale udeležence v prometu.



titud wrote on 25.10.2005 at 09:32:50:
Naš sistem pa je v globalu  kompetativen, pravila pa naj bi omogočala enako osnove pri tej medsebojni tekmovalnosti udeležencev.  Kršenje prometnih pravil zato občutmo kot neupravičeno konkurenčno prednost, ki ruši sistem in me  zato ogroža, če se sam  držim pravil. ... Kometativna  družba  zato  kooperativnost doživlja kot začetek kaosa/anomije  in ne kot  način oraganiziranja koasa.

mater maš hude res učasih
se drznem (mal) drugač zapisat toisto
ego (tist ki današnjo družbo naprej žene) je tekmovalen (kompetativen).
Kompetativna  družba (ego u bistvu, kot megaentiteta) zato  kooperativnost (sodelovanje, pomoč drugim ... srce) doživlja kot začetek kaosa/anomije (razpadanje ureditve) in ne kot  način oraganiziranja koasa.
kot razdiranje in ne kot napredek ... provzaprov ...




osnovna pravila pa zihr tud v indiji spoštujejo ... kako se pa drgač zmenjo? sej včasih sta kamjona tud prbližn enak močna ...


ja ... sorry blisk k še kr o cesti ... pa zdej ne bom brisu valjda
cesta je pač taka žival kjer MORAMO sobivat ... če hočemo km pridet ...
na to temo
s krožnjaki in to ... smo že skor pr tem da se vsi peljemo v isto smer ... vsaj v tapretočnih kosih ceste, kjer smo se prej križal (in stal (in speljeval) - najblj terible - tud na Zemljo - naravo)


Lilith wrote on 25.10.2005 at 12:37:27:
Kot je vida nekje napisala - živciranje naj bo podlaga za akcijo, ne pa samo sebi namen.

dobr je rekla

ker pa sm pisu tko kot sm pisu, morm povedat, da je velik večkrat vzrok za živciranje v men kot pa v okolici (prometnih npr. soudeležencih).
in zato tud podlaga za akcijo pr men, ne pa nad okolico ...



kolkr jest razumem, tekma nastane iz tekme s časom.
s časom pa tekmujemo vsi.
eni več eni manj.
in tekmujemo.
in smo tekmovalni
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Pages: 1 ... 3 4 5 6 7