Post by X on 21.10.2005 at 14:34:22
titud wrote on 21.10.2005 at 13:16:14:
|
| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Živciranja http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1129793038 Message started by Blisk on 20.10.2005 at 09:23:58 |
|
|
Title: Živciranja Post by Blisk on 20.10.2005 at 09:23:58 zadnje čase opažam, da se precej živciram za določene zadeve. naprimer, že ko zjutraj grem v službo, ljudje vozijo en čez drugega, goljufajo in se rinejo v vrsto, izsiljujejo itd. Potem v sliužbi, mi nekdo dela krivico ko laže o meni in s tem dela škodo. se peljem domov, zopet izsiljevanja, čakaš v vrsti se trije zrinejo pred tabo, prideš domov ugotoviš, da si je nekdo prilastil tvoje parkirno mesto, itd. Te stvari me pecej živcirajo in spravljajo v slabo voljo. kako lahko gre človk čez vse to, da ga te stvari ne ganejo? zakaj ti ljudje, ki nonstop goljufajo, izsiljujejo, so nesramni, lažejo, nikoli ne plačajo za svoja dejanja, pač pa lažje pridejo čez v življenju, kot pa mi, ki hočemo biti pošteni in še nekaj damo na čast, poštenje in besedo! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Iga on 20.10.2005 at 10:08:10 Quote:
Zato ker večina ljudi za takšne reče "Ta se pa tako znajde v življenju", namesto, da bi mu "razbili gobec" kot tudi rečejo nekateri. Quote:
Stres!??? |
|
Title: Re: Živciranja Post by Petra G. on 20.10.2005 at 10:22:50 Tudi jaz se sprašujem kdaj se poštenost poplača? Ker vsi goljufi in brezobzirneži (vsaj zgleda tako) tok dobro pridejo skozi. Mene skrbi glede stanovanja. Moja stanodajalka ni kaj dost starejša od mene in je lastnica 4 stanovanj. Midva s fantom pa sva že 6 leto podnajemnika, 4x preseljena in se sprašujeva in iščeva možnosti kako priti do lastnega stanovanja, glede na to, da oba izhajava iz revnih družin, kjer nama ne morejo kaj dosti pomagat. Glede laganja in podtikanja na delovnem mestu se je tud meni dostikrat dogajalo. Zgleda, da je ta svet tako narejen, še vedno, da pač agresivni bolje skozi pridejo. Starši so me učili, da naj bom poštena, naj ne lažem.... Se tolažim, da se bo enkrat to tudi v tem življenju poplačalo, kaj pa mi drugega preostane. ;) |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 20.10.2005 at 10:31:07 Zato pa se sprašujem ali se spoštenje splača? Ali naj tudi jaz lažem in hodim ljudem po glavi, zato da uspem. Ali naj se tudi jaz zrinem na križišču med prve, medtem, ko ostali čakajo po 10 minut da lahko zapeljejo čez križišče? Kaj imam od teg, da sem pošten?? Vsakodnevno živciranje! |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 20.10.2005 at 10:59:23 Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 10:31:07:
Poštenje v klasičnem smislu se ne splača - ker je v tem smislu kot morala to predvsem odpovedovanje prednostim. Poštenje pa se splača, če bi gledali moralno zadovoljstvo, kai ga prinaša. Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 10:31:07:
Če je uspeh tvoj končni cilj potem uporabi vsa sredstva, da ga dosežeš. Kar se križišč tiče pa vseeno ne vidim smisla v prerivanju - končni profit vsega skupaj je še vedno predvsem živciranje in visoko tveganje za par minut, ki bi jih ponavadi sploh ne moremo pametno izkoristiti. Če ti poštenje ne prinaša mirnega spanca, potem je popolnoma vseeno, če ga obdržiš (če bi se manj živciral brez poštenja potem je zate že stvar duševne higiene, da prenehaš z njim in ubereš drugo pot) - je pa pri poštenju tudi neka širša razsežnost človeškosti, o kateri pa tudi sam premišljujem, če je sploh vredna svoje cene. uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Petra G. on 20.10.2005 at 11:06:22 Ja, samo, če pač nisi take sorte človek, ki bi lahko to počel, potem pač ostajaš poštenjak, ki se včasih preveč živcira. Je pa res, da so agresivni in napadalni bolj opazni, čeprav je še vedno večina ljudi mirnih poštenjakov. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 20.10.2005 at 11:08:59 ok, sej po moje, se ne bi niti manj živciral, če bi bil svinja od človeka, tako kot je že kar velik procent ljudi, ki jih danes srečujem. dejansko vem, da se da iti preko vsega tega sranja, da te to ne prizadane več, samo ne vem, kako. In da se da cilje dosegati tudi na pošten način. vsekakor je vse povezano med sabo, ampak stvar je kot sem rekel, kako! |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 20.10.2005 at 11:44:45 Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 11:08:59:
Tista strategija - milo za žajfo pa je uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Petra G. on 20.10.2005 at 11:56:58 t wrote on 20.10.2005 at 11:44:45:
jaz pa ne verjamem v oko za oko, zob za zob. morda to res prinese komu kratkotrajno zadovoljstvo, vendar s tem dolgoročno ne prideš nikamor. so pa res težki časi za marsikoga in ko v tem svetu dojameš, da ves razvoj in napredek ni prinesel nekega dolgotrajnega zadovoljstva in večje kvalitete življenja, si primoran poiskati stvari, ki ti pomagajo. čeprav je težko in je življenje žal še vedno prevečkrat boj za samo preživetje. sem tole brala prej: http://www.sathyasai-drustvo.si/napotki.html mogoče se pa res vse dogaja z namenom. pomagat mormo drug drugmu kar se le da... in spet me navdajajo romantične misli o skupni vasi... ;) |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 20.10.2005 at 12:01:54 Dejansko, sem se malo zanimal, kako je v tujini. Tam obstaja nek red, neko vzajemno spoštovanje. Nihče se ne rine, nihče ne izsiljuje, ni videt, da bi kdo imel namen goljufanja, nekako je vzpostavljen nek red. Pri nas pa je vsak dan bolj vse v kurcu, totalna anarhija, tisti, ki pa bi morali delat red se pa stran obračajo! |
|
Title: Re: Živciranja Post by gape on 20.10.2005 at 12:26:57 mhm (dost) podobno temo si že zadnjič načel http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?action=display;board=prijateljstvo;num=1121679766;start=0#0 *sami odnosi z ljudmi in okolico dejstvo je, da naprimer vedno več je hinavščine, podlosti, maščevanj, zamer itd. * eto enga moja texta na to temo http://www.gape.org/gapes/main.htm iz leta 2000 se reče prej te je motl da oni to delajo, zdej te moti da tebe to moti. svoje cajte smo mel nekoga ki ti je znal zabrusit: kar te mot je tvoja pot! Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 09:23:58:
živcirajo in spravljajo v slabo voljo http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1126462398;start=1#1 kako it 'čez'? preko? sebe? s sprejemanjem sebe in drugih brezpogojnim karad pa je čas za akcijo, je pač čas za akcijo (ne pa reakcijo). jest nardim tko, npr, če sm u dvojnem pasu, ki se šiva skupi in eni ne jebejo in se po tadrugmu pasu prpeljejo mim nas k čakamo u vrsti (IZKLJUČNO zarad tega ker je nekdo v naši vrsti pred nami tolk dobr (butast) da spušča une k se urivajo notr (ne enga, njih, ker je posranc ponavad, uni k pa narivajo pa seveda niso, so čisti egoisti)), e v takem primeru, se postavm na sredino, na oba pasa, kjer je sploh možnost. drgač pa quitak kamionđije poskrbijo za take strice zadnje cajte že ... da se vsi premikamo ... mal blj počas sicer ampak se, u polžji vožnji. če to noben ne nardi je štala (gas, bremza, kuplunga, šaltanje clo, menjavanje pasov (v polžji koloni (ipd))) gape wrote on 25.08.2004 at 11:48:12:
to je en del drug del pa je najdeš službo ki ne zahteva od tebe da si tm od točno te (zgodnje) ure, pa do te (tm okol 4ih popoldan). gužva forget. ona več ne obstaja zate. ti se pelješ in nasprotni pas stoji. pol je izziv sprejemanja velik redkejši. ta je dandanes, roko na srce, možen na popolnoma vsakem koraku. Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 09:23:58:
mal za intermeco, k je glih umes uletu ... http://www.gape.org/smeh/WetlookWasserbettTV.wmv in jest mislm da ni res da ne plačajo ... pomoje za njih glih tko velja, kar seješ to žanješ. mam pa filing da se žetev da odlagat, z vlogo velik snergije, katero je pa treba drugim pobrat. pa četud je to energija 'živciranja' ... važn da je energija. ena pomaga pr enih rečeh in ena pr enih drugih. kar se mene tiče, če bi se vsi zavedal zakona vzroka in posledice, bi tistim ki niti ne rabijo več, ampak to izkoriščajo (to da jih mora nekdo sprejet, ta pa tega ni zmožen, saj mu sprejemanje sploh ni vgrajeno v osnove), hitr zmanjkal ... bom reku ... neizobražnih žrtev, katerim bi lahko kradl pozornost in preko nje energijo. jest sm zihr da se jim vse povrne. če drugač ne pa v obliki tablet ki jih morajo jest da lahko živijo. tko kot oni pridejo čez v življenju ni glih to to za kar smo kle. razbijanje gobcov smo vidl kam prpele ... nikamr. vsi majmo razbite gobce. če lahko kej nardiš, nardiš, če ne sprejmeš ... furaš svojo polžjo vožnjo, če se da, in greš naprej ... sej ne zgubiš spet tolk ... poštenost se poplača morš pa hkrati bit tud pošten do sebe čeprov, če si pošten do svojga okolja si hkrat tud do sebe; namreč da boš sebe izučil, se morš spravt v šolo. šola pa ne more bit osnovna. nč več. zato si treba ustvart tako oklolje ki te bo zmoglo naučit kar se rabiš naučit - šola. šole so zmeri težje, sej maš vedno več znanja, več vpogleda in več odgovornosti. če si pošten. zdej sm zasledil že parkrat da bojo zdej zdej mel povezane vse računalnike in da bojo za vsazga tono vedl kolk ma česa v lasti. bo tud za une k majo vse na mame in ljubice pa žene in tako napisan, bojo tud one morale dokazat od kejr jim tolk dnarja da majo to lastnino (za katero se sicer VE čigava je, kdo jo je plaču in kdo jo uporablja, po papirjih pa je vse čist drugač) ... o tem sm jest že govoru * Osebna svoboda bi se zaposlenim v državni upravi zmanjšala tudi glede podatkov o tem: koliko je kdo zslužil, koliko ima premoženja, koliko ga je imel prej, koliko ga ima sedaj, koliko ga bo imel, ko bo pranehal svojo funkcijo... Vse mora biti dostopno javnosti v vsakem trenutku. Nobenega skrivanja. tud prečrtu že ... mark this * in to so že porihtal, kao, namreč, zdej k je kos siku da naj tud svetniki vsi oddajo poročilo o lastnini, so ga ukinl in svetnikom ni treba oddajat tega poročila. zdej, če bojo te številke dobil iz računalnikov in na osnovi tega potegnl vn poročila ok. če pa dejansko misljo kontrolirat samo državne taglavne funkcionarje in male ljudi, preko big brother mašine, celo, kakorkoli tikat po algoritmu pr komu bo lučka začela utripat in pr komu ne ... pol je to basa od base in bomo kmal blj pod kontrolo kt usak amer, ki je totalno pod kontrolo ... se reče če bi bli mojstri pošteni bi blo najs da nardijo tako mašino ki bo kontrolirala vse (kriminalne dogodke), jih štela in težila sodnikom s kom naj se ukvarjajo ... http://www.gape.org/gapes/eto.htm#svoboda pa so pošteni? 50:50 je bil zadnji referendum sm slovenci bili kdaj bolj razdeljeni, hkrati pa imeli vlado ki ima zadostno večino in zadostno vojaško poslušnost da izvaja spremembe brez dogovorov z ostalimi 50% ljudi. pomembno je seveda, da to kar spreminjajo je dogovorjeno. in tega ne popravljajo ampak spreminjajo. in to na načine ki niso ušeč. je to za sprejet? je to pošteno? je in ni edino kar nam preostane ni boj proti temu, ampak boj za neki boljšega, novega zazihr se reče, vse je za sprejet, kolkrat se boš pa pustu nategnt da boš padu v situacijo. da boš sploh mogu sprejemat, je pa precej od tebe odvisno. od tvojih navezav provzaprov in tvoje osebnosti. to s stanovanji se bo zazihr porihtal ko bojo mojsti zakurblal ta računalnik o kerem je govora. je govora dejanj niti ni in (imho) kar dejanj je, ne govorijo v to smer ... se reče ... računalnike povezat in dobit podatke o vsakomer je gut, ampak vseh nas je 2 mio +ostali, palijo pa seveda največ uni k majo z največ opravka ... svetniki so to bli ... moral bi oddat te napovedi. pa jim ni blo treba. so se tko odločl, čeprov je zakon že obstaju (kao) da to morjo oddat .... je meu kos kao power to zhtevat ... se mi zdi kako lažje ugotovit koruptivnost, kot da spremljaš premoženje modelov ki upravljajo z (našim) državnim premoženjem, servisi in tako dalje ... modelov pri katerih bi se korupcija ('korporacij' do državnega keša) sploh lahko poznala ... ker to je res bastardnost kar je pr nas tolk stanovanj k brata in nobenga nikjer ne za dobit in vsi tolk dragi k svinja in redkokje kakšen davek plačan. vas je rešitev jest vam povem to *agresivni bolje skozi pridejo* je pa največja bastardnost in to da se v sloveniki dela tak sistem, da bo še blj njim na kožo pisan, da nas bo silu da bomo taki postajal, da bomo svoj brutodohodek povečal za 150% ... mislm F... Y.. da se bo poraba še bolj povečala, proizvodnja istotako ... namest da bi spodbujal, da se naseljo kmetije, da ljudje sami svoje njive obdelujejo in tako. dandanes res ni problem za sebe vzgojit hrane. kakšna reč ti že gre tolk od rok da zaslužiš za elektriko (če si je ne uštimaš kr sam). nafto si delaš sam ... s tem daš kr ene parim agresivnim možnost da zaslužjo tist kar si ti dozdej zaslužu ... to bi lahko spodbujal, al pa kej da bi kmete spodbudil da bi dal al v najm al pa prodal ... predvsem pa tiste ki kmetje niso in ne mislijo bit podrejo pa vso infrastrukturo, četrtino gozda, pet volov in nardijo hišo-grad na tistm mestu ... mladina ... poštenje je zlo relativna norma poštenje do koga ali česa do sebe? kdaj pridejo pol drugi na vrsto? do sebe morš bit pošten, ni pa pametno po drugih hodt, se men zdi ... u bistvu maximalno nepopustljiv morš bit do sebe in maximalno popustljiv do drugih (govora je seveda o vseh ki hodijo po poti - o tistih ki po poti ne hodijo kle ni govora) wrote on 20.10.2005 at 11:56:58:
the best ;) |
|
Title: Re: Živciranja Post by Bardo_Thodol on 20.10.2005 at 12:29:02 Hehe, v tujini je pa red 8) (naprimer v Iraku) Tiste, ki se rinejo naprej, vedno spustim. Naj gredo, najbrž se se jim pač nekam mudi, meni se ne. Če se nekaterim mudi, to seveda nikakor ne pomeni, da bi se moralo muditi tudi meni? In ni bilo malokrat, ko sem kakšnega teh nestrpnežev le malo kasneje videl ležati v razbitinah ali v kakšnem jarku ... torej mu je le uspelo "malo pred ostalimi" prispeti tja, kamor se mu je že tako mudilo ... Ni preveč zdravo podlegati črednemu nagonu (v smislu, če vse ovce laufajo v določeno smer, moram pa še jaz - ja, pa kaj še) |
|
Title: Re: Živciranja Post by tereza on 20.10.2005 at 12:34:57 Tudi mene ta svet zmeraj le bolj obremenjuje in živcira. Včasih se vprašam ali sploh spadam sem, ali sem od nekod drugod. :'( Bolj ko berem strokovne knjige, da bi se našla in izbrala zlato sredino, bolj sem zmedena. Enostavno ne vem več kaj je prava pot. No vem, vendar ne vem kako bi jo izvajala, da se nebi preveč obremenjevala. Poštenje, pravičnos, strpnost, ... so elementi ki v današnjem času le malo veljajo. Ko tako gledam TV in opazujem kaj vse se predvaja, ne vidim drugega kot reklame, ki ljudi posiljujejo z željo vzpodbuditi novo potrebo v nih. Na drugi strani pa nasilje, kriminal, laganje, prevare itd... Sedaj mi pa povejte, a ni logično da smo vsi po vrsti zmedeni in čudni. V sebi veš kaj je prav, v realnosti pa nasankaš ko to izvajaš? Kje je kakšna logika? |
|
Title: Re: Živciranja Post by gape on 20.10.2005 at 12:40:11 wrote on 20.10.2005 at 12:34:57:
v tem da so ljudje tko sprogramirani in da se program noče in noče umaknt, ker ga ljudje prostovojlno sprejemajo za svojega, saj jim je dan od avtoritet ... v bistvu ... jest trenutno pr nas vidm težavo v tem, da programiranje postaja vedno bolj očitno. akcije so jasne reakcije pa istotako full je res težko ljudi ki imajo popolnoma predvidljive reakcije prpravt do česarkoli ... res težko ... sploh če maš dostop do njih ... |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 20.10.2005 at 12:46:48 wrote on 20.10.2005 at 11:56:58:
Je popolnoma vseeno, če ne verjameš v milo za žajfo - dejstvo je, da stvar dela in da je to ena redkih strategij delovanja, pri kateri se poštenost lahko vkomponira in celo povečuje uspešnost delovanja - bistvo te strategije ni maščevanje (ki je samo manjši del, katerega se pač največkrat jemlje), temveč je to strategija, ki omogoča uspešno delovanje in sodelovanje v nepopolnem svetu, brez večjih nekonsistentnosti - gre za vračanje enekega z enakim, kar je tudi osnova poštenja. U bistvu si lahko pošten samo, če vrneš vse, kar ti je nekdo dal ali vzameš nazaj, kar ti je vzel - mimo te osnove je vse samo ideološko blebetanje. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 20.10.2005 at 12:50:39 Ok, moraš bit pošten, do sebe in drugih, delat to, kar veš, da je prav, lepo stojiš v vrsti, čeprav se drugi rinejo. Čakat lepo, čeprav drugi goljufajo in so pred tabo. delaš vse lepo in prav, okrog tebe pa samo banda, ki laže, goljufa, tepe na gobec itd. Vse to lepo in prav, samo sprašujem kako? kako živeti v takem svetu, brez da si deležen, velike adrenalinske doze živciranja! |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 20.10.2005 at 12:57:57 Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 12:50:39:
Po moje ne smeš mešati poštenja z naivnostjo ali neumnostjo - poštenje je samo vračanje enakega z enakim. Čeprav ni najbolj smiselno, da greš vselej do konca - vedno je potrebno vsaj malo gledati na to, da pri vsem skupaj ne potegneš najkrajše. U bistvu je še najslabša izbira, če se živciraš. (je dobro narediti ločitev med poštenim človekom in poštenjakarjem, med pobožnim človekom in pobožnjakarjem...) uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 20.10.2005 at 13:05:03 Da se ne živciraš! To mene zanima KAKO? |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 20.10.2005 at 13:21:04 Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 13:05:03:
Pri meni to gre tako, da se vedno, ko zaznam pri sebi določeno mero frustracije ali živciranja vprašam, kaj imam od tega in kaj lahko v dani situaciji storim, če me nekaj živcira (če je to nekdo v avtomobilu, ki me ovira, se mu poskušam izogniti, ga prehiteti, ali pa preprosto voziti tako, da me ne bo več motil - pri vožnji je zelo pomembno, da se ne osredotočaš preveč na svoj cilj, temveč na cesto in seveda, da v ostalih soudeležencih v prometu ne vidiš svojih nasprotnikov temveč samo ljudi - kar seveda ni enostvno, vendar se da) - na koncu vedno pomaga spraševanje o tem, kakšna naj bi bila korist od živciranja - če je ni potem ga je potrebno ukiniti. Vsaj kar se mene tiče, je najboljše zdravilo proti živciranju preračunavajoča racionalizacija, ki se vrti okrog vprašanj zakaj, kaj, kako, koliko... uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by tereza on 20.10.2005 at 15:04:06 t wrote on 20.10.2005 at 13:21:04:
No pa smo spe v svetu racionalizma in prav ta je tisti, ki ljudi žre in spravlja ob živce. No saj ne da bi kritizirala tvoj nasvet t, vendar je to zgolj moški pogled na situacijo. Moški pa ste že po naravi bolj racionalisti kot ženske. Opažanja pa kažejo, da tudi moškemu svetu ne zadostuje samo racionalen pogled na svet ampak začenjajo zahtevati tudi kaj več kot zgolj odgovore na vprašanja zakaj, koliko, kako, ampak tudi čemu, na kakšen način itd... Imej se. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 20.10.2005 at 15:43:24 wrote on 20.10.2005 at 15:04:06:
Samo ne se živcirati pa bo. "živciranje" je samo neprijetno stanje duha, kateremu se sicer ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa ga zreduciramo na zdravo raven, če sami tako hočemo. uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by vida on 20.10.2005 at 15:59:32 t wrote on 20.10.2005 at 15:43:24:
Mene pa tak odnos živcira! Ker prav živciranje lahko pokaže na neko "nezdravo" stanje v okolju, pove ti da je nekaj narobe in tud prav je da na to odreagiraš ... |
|
Title: Re: Živciranja Post by Bardo_Thodol on 20.10.2005 at 17:11:18 vida wrote on 20.10.2005 at 15:59:32:
Samo živciranje ni ravno najprimernejši način reagiranja na nepravilnosti! Opozarjanje da, še bolje akcija, nikakor pa ne živciranje, ki se itak vrtajči in krotoviči samo v "bolnikovi" glavi in dejansko nikoli ničesar ne reši (kvečjemu poslabša). Poznam dosti takih primerkov, ki jim je živciranje postalo "modus vivendi" in ki prav v vsaki stvari najdejo nek razlog za živciranje (kar nenazadnje sploh ni težko). Če ne najdejo nič, se pa živcirajo že zaradi tega, ker se nimajo na kaj živcirati ... |
|
Title: Re: Živciranja Post by vida on 21.10.2005 at 08:03:49 Bardo_Thodol wrote on 20.10.2005 at 17:11:18:
saj, živciranje naj bi služilo kot vzrok za akcijo, to sem imela v mislih ... |
|
Title: Re: Živciranja Post by Bardo_Thodol on 21.10.2005 at 09:50:09 vida wrote on 21.10.2005 at 08:03:49:
Živciranje je bolestno stanje! Seveda lahko služi tudi kot "vzrok za akcijo", vendar je to še vedno bolestno stanje. V akcijo grem lahko tudi brez živciranja, naprimer tako, da si zamislim, kako bi lahko nekaj izboljšal. Rezultat bo na koncu zagotovo boljši, kot če se nečesa lotim samo zato, ker me trenutno stanje živcira. Z živčnimi ljudmi je izredno težko delati (in sobivati) in tudi sami s sabo bolj težko shajajo (takega stanja bi se namreč tudi sami radi rešili, vendar najpogosteje ne vedo kako) |
|
Title: Re: Živciranja Post by vida on 21.10.2005 at 10:16:39 Bardo_Thodol wrote on 21.10.2005 at 09:50:09:
to ali je to bolestno stanje ali ni, ne vem. Dejstvo je da se danes veliko število ljudi živcira in govorimo o tem, kako naj se posameznik s tem sooča. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Bardo_Thodol on 21.10.2005 at 10:29:07 Tudi zato, ker se veliko ljudi živcira, govorimo o bolni družbi. Živciranje je bolestno stanje že zaradi tega, ker je neprijetno in bi se ga radi otresli. Poleg tega pa ima tudi neposredne učinke v sekundarnih psihofizičnih motnjah in obolenjih, kar je pa lahko že bolj zaskrbljujoče. |
|
Title: Re: Živciranja Post by vida on 21.10.2005 at 10:50:50 Bardo_Thodol wrote on 21.10.2005 at 10:29:07:
potem ti ne vidiš problema v tem, da se dnevno npr soočaš z okoljem, kjer je prisotno nasilje, laž, podtikanje ... ? pač pa v reakciji na to okolje, v živciranju ? |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 21.10.2005 at 10:58:03 tukaj je sedaj govora samo o tem, da se NE živciraš. Kako lahko narediš, da se NE živciraš, ko te naprimer na prvem križišču nekdo izsili čez rdečo. na drugem križišču, čakaš v vrsti 30eti in potem pridejo trije in se peljejo mimo vrste. potem prideš domov, te sosed napizdi, pa nisi nč kriv, itd. kako se v takih primerih NE živcirat! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Bardo_Thodol on 21.10.2005 at 11:04:11 vida wrote on 21.10.2005 at 10:50:50:
Problemi so, tudi v vsem tistem, kar si naštela, ki pa v veliki meri izhajajo tudi iz živčnosti ljudi. Če ljudje ne bi bili tako živčni, bi bilo tudi omenjenih problemov manj, vsekakor pa bi jih lažje in bolj preudarno reševali. Z živčnostjo nad naslilje, laž, podtikanja, je pa skoraj tako, kot z bencinom nad požar. ---- Splošnega recepta za odpravo živčnosti ni in pristop je v veliki meri odvisen od posameznika. Nekateri imajo živčnost naprimer že v genih in v takem primeru vsekakor ni mogoče pričakovati enostavnih rešitev, posebno ne na forumu. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Petra G. on 21.10.2005 at 11:46:42 Živčnost je produkt sodobnega časa, imho. A sploh vemo kam tok hitimo? Sploh službe. Kjerkoli sem delala so bli šefi živčni, skos eni pritiski in skos se mudi; za večjo storilnost, za večje dobičke; na cestah je pa itak vsak dan večji urnabes, cel teksas. Sploh v Ljubljani kjer so skos neskončni zastoji in vedno večje količine prometa. Tko, da res blagor vsem tistim, ki v tej civilizaciji lahko ohranjajo v vsakem trenutku mirne živčke. Vendar jaz takih ljudi ne poznam. Ker vsakdo kdaj popeni, tko pač je. Nekdo mi je rekel, da če ne bi vsak dan mal alkohola spil, da bi težko prenašal vse te pritiske. ;D |
|
Title: Re: Živciranja Post by vida on 21.10.2005 at 12:28:23 Bardo_Thodol wrote on 21.10.2005 at 11:04:11:
še 1x :...živciranje naj bi služilo kot vzrok za akcijo... |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 21.10.2005 at 12:56:04 vida wrote on 21.10.2005 at 12:28:23:
Živciranje je popolnoma napačen vzrok za akcijo - je podobno dober vzrok za akcijo kot je bencin dobro sredstvo za gašenje požara, saj po navadi živciranje pripelje do najbolj katastrofalnih akcij, ki se vse po vrsti končajo zelo nesrečno. In še enkrat ni okolje tisto, ki bi moralo biti krivo za živciranja, temveč napačno delovanje in mišljenje oziroma napačno razumevanje okolice in delovanje na podlagi takšnega napačnega razumevanja. uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 21.10.2005 at 13:16:14 gape wrote on 20.10.2005 at 12:26:57:
Sem to na nek način obdelal z ene druge strani: če te živcira, da maš problem, se tega živciranja s problemom lahko rešiš samo na način, da problem zgine. To, da problem zgine, ne pomen nujno, da problem razrešiš (racionalno/intuitivno), ampak je zadost že, da se rešiš problema. Ker se problemi lahko porajajo le znotraj sfere jezika, problemi izven sfere verbalnega sploh ne obstajao. Problema se je mogoče rešeit ne da bi ga razrešli edino v neizrekljivem, zato tam ni ni problemov in zato tud živcirnja z njimi. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Bardo_Thodol on 21.10.2005 at 13:19:28 vida wrote on 21.10.2005 at 12:28:23:
Če se rada živciraš, tukaj pač ne morem nič 8) Ni pa treba živciranja zahtevati tudi od drugih, halo, ta je pa mal huda. Dober vzrok za akcijo je že zgolj zaznava nepravilnosti in možnost za izboljšanje stanja, ne pa živčnost. Sicer bi bilo podobno absurdno, kot če bi rekel, da bom pomil posodo šele takrat, ko me bo ta začela živcirati (ali pa ko me bo začelo trgati v križu). Kaj ni dosti boljši razlog za pomivanje posode že samo dejstvo, da je ta pač umazana in da preprosto ni več pomite posode, ki bi jo še lahko uporabil. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Loops of Infinity on 21.10.2005 at 13:42:00 Jaz mislim, da razumem, kaj je želela vida povedati, da naj bo živciranje neko izhodišče za akcijo. Samo pomembno je, da sprejmemo naprej, da tako je, in da je v nas, nato delujemo. Niti ni važno tolk zakaj. Odgovori pridejo kasneje. Ne vem no, Blisk, a se ti res zdi, da si ti tolk boljši od drugih? S tem ustvarjaš še večjo ločenost in dvojnost, ki že itak je in na nek način mora biti v sedanjih časih, ampak, da bi ljudje bli tolk slabi? Poskusi videt to taisto dobro tud v drugih no. Pa bo lažje najt mir v sebi. Al pa poskusi videt tisto kar drugim očitaš tud kdaj v sebi. Boš lahkotneje reagiral na situacije. Svobodneje. Obstaja nek red, ki ga ni potrebno dodatno ustvarjat po moje. Je pa razumljivo, da si človek želi najti notranji mir. Ampak s prepričanjem, da so drugi bad, sami pa good, pa je mal težje. No, ni pa nujno, ponavadi se v ekstremu vidi nasprotnost, ki predstavlja uvid in uravnovesi. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Bardo_Thodol on 21.10.2005 at 13:47:34 wrote on 21.10.2005 at 13:42:00:
Z mojimi prepričanji se nekako ne sklada (pa to ni živciranje :D ) ravno tisti del ... NAJ BO ŽIVCIRANJE izhodišče... Zakaj pa naj bo? A brez živciranja res ne bi šlo? |
|
Title: Re: Živciranja Post by Loops of Infinity on 21.10.2005 at 13:57:33 Bardo_Thodol wrote on 21.10.2005 at 13:47:34:
Bilo je mišljeno, naj bo..., če že je. To velja za karkoli drugega, kar v človeku povzroča nemir. Ti verjetno misliš živciranje kot neko delovanje, vendar mnogo ljudi je v tem nemočnih, in se ne zavedajo, da si to sami dovoljujejo, in ne znajo kontrolirati svojih živcev oz. še bolje upravljati z njimi. Recimo, nekdo se bo namesto živciral popolnoma zaprl, in postal pasiven. Nekdo bo kolerično reagiral, kar tudi ni živciranje. Gre za to, da greš dalje, da spustiš. Da pustiš, da je, kar je. Da se ne živciraš pravzaprav, to pa je možno takrat, ko sprejmeš, da se. Uf ;D |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 21.10.2005 at 14:13:22 titud wrote on 21.10.2005 at 13:16:14:
Tudi sloni obstajajo samo znotraj sfere jezika - pa jih nismo z brisanjem te besede iz SSKJ nič bolj odpravili, tako tudi problema ne odpravimo z brisanjem besede (razen tiste definicije, ki pravi, da je to beseda, ki je znotraj verbalnega - vendar so to vse besede). Zdi se, da se bosta Blisk in Vida tudi v neizrekljivem še vedno živcirala v prometu, če se jima bo kdo vrinil v vrsto. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by X on 21.10.2005 at 14:34:22 titud wrote on 21.10.2005 at 13:16:14:
|
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 21.10.2005 at 15:20:40 t wrote on 21.10.2005 at 14:13:22:
Saj ne trdim, da znam zbrisat problem (in s tem živciranje okrog njega) z brisanjem besede. Vendar ta moja nezmožnost brisanja besede ne ovrže trditve, da se problemi, ki nas živcirajo, pojavljajo izključno v sferi jezika in da jih izven njega ni. Iskanje 'pravzvroka' nekega problema nas slej ko prej pripelje do tega, da je problem v njegovi izrekljivosti, torej v besedi. Beseda je problem sama po seb, zato se ta problem lahko razrešuje le v nove probleme, ki nas bolj ali manj živcirajo. Blisk in vida tko kot jaz in ti ne znata razreševat prometnih problemov z brisanjem v neizrekljivem, zato sta tako kot ti in jaz obsojena na verabalno živciranje. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 21.10.2005 at 15:47:54 titud wrote on 21.10.2005 at 15:20:40:
To dejstvo, na primer, da smo tako ali drugače vsi udeleženci v prometu različnih neprijetnih situacijah ni v ničemer odvisno od verbalnega - ko me nekdo izsiljuje na cesti in s tem na kocko postavlja moje življenje, to se zagotovo ne dogaja v sferi jezika, temveč v prometu. Ali se zaradi tega živciral pa je odvisno od mene. Izrekljivost vsega skupaj je lahko problem, vendar pa ni problem te vrste, kot avto, ki se iz neke stranske ceste pojavi pred teboj ali nekdo, ki se ti vrine v vrsto. uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 22.10.2005 at 10:54:02 t wrote on 21.10.2005 at 15:47:54:
Da avto, ki se ti vriva v vrsto, sploh perceptiraš kot problem, ki te živcira, je potrebna dolga verbalna zgodovina: za ta problem so potrebna zapisana prometna pravila/zakoni in verbalni moralni kodekos nasploh, da te voznik, ki jih ne spoštuje, lahko ziritira sploh. Živciranje je v bistvu vznemirjanje v smilslu kje so policaji, da bi delali red... kako nekoristne zakone (in s tem oblast)imamo, da jih jih lahko vsak poljubno krši... kako jebeno prometno infrastukturo (in s tem oblast) imamo, da je tak kaosna cestah, da se ne da se brez kršitev pravil nikamor ne pride (in s tem opravičuješ lastno vrivarnje)... |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 22.10.2005 at 11:22:06 titud wrote on 22.10.2005 at 10:54:02:
Po moje pa ne potrebuješ ničesar od tega - kar se mene tiče je avto, ki mi predstavlja takšno ali drugačno oviro povsem na istem nivoju s srnami, lahko priznam, da v tem vidim problem, vendar pa se izogibam temu, da bi se zaradi tega živciral. Z lahkoto abstrahiram iz dane situacije vse razen mene in ceste, ter neke ovire na moji poti do cilja - ti oviri lahko rečem problem ali pa je sploh ne poimenujem, ali percipiram, pa bom zaradi nje še vseeno moral prilagoditi svoje akcije, če bom hotel prispeti do svojega cilja - vse to je popolnoma neodvisno od mojih verbalnih dejavnosti, kot so pojmovane, razmišljanje, živciranje... uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 22.10.2005 at 12:00:46 Taka metodo abstrahiranja konkretnega drugega me spominja na kašne jogijske tehnike ali pa na ene vrste atavitzem. Če je do konca konsistentna, pol predpostavlja, da si tud ti sam abstrahiran drugi za drugega, ko mu predstavljaš srno in ko te s tem postavlja v polje neverblanega enako kot ti drugega. Na tak način se problem rešuje le subjektivno zate, ne odpravlja pa se prisotnosti problema kot takega. Objektivno se ga odpravlja le v polju vzajemno neizrekljivega v smilu x-ovega zelenega dinozavrčka, to je polju ljubezni do konkretnega drugega. |
|
Title: Re: Živciranja Post by gape on 22.10.2005 at 12:02:54 t wrote on 22.10.2005 at 11:22:06:
pomoje ma pa titud kle point s tem izgovorjenim z abstrakcijo si tud vrsto pobrisu z vrsto pa zgine živciranje in urivanje unga pred tabo v vrsto (edin če si abstrahiru urivanje iz stranske ceste - izsiljevanje, k poč, ne pa tako v koloni kjer se oba z lahkoto ustavta, edin če ma en zlo velek avto (ponavad un k se ne uriva) in ne jebe niti mal ... in pelje, pa čeprov čez haubo od unga k se uriva ... ) |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 22.10.2005 at 13:08:19 gape wrote on 22.10.2005 at 12:02:54:
U bistvu je vrsta samo ovira (s svojimi specifikami, kot je vrivanje) na poti do cilja, v tem smislu se ne razlikuje kaj dosti od tovornjaka, ki ti onemogoča tvoj ritem vožnje ali srn, ki veselo kopitljajo po cesti in na koncu vedno skočijo pred avto. Jaz tituda razumem, v tem smislu, da je po njegovem problem posledica verbalizacije - medtem ko je po moje problem v bistvu neodvisen od tega ali ga verbaliziramo ali ne, čeprav je res, da ga lahko s svojim verbaliziranjem naredimo večjega ali manjšega, ga kot dejstvo ne spremenimo (nekaj lahko opišemo kot manjšo težavo ali pa kot velik problem, lahko v nečem vidimo nepremagljivo oviro ali pa problem, ki ga še nismo rešili, srna je lahko čudovit kos mesa za v golaž, živo bitje na katerega moramo biti v prometu še posebej pozorni ali pa 200 jurjev škode - ne glede na te vidike ostaja dejstvo, da so srne faktor v prometu, ki negativno vpliva na vse skupaj, to je na to, kako se bom premikal od točke A do točke B). uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 24.10.2005 at 16:00:02 Dejansko se da problem na nivoju mene naprimer odstraniti kot problem in se gleda na to pač kot na dogodek, brez pomena, kar pomeni tudi nič živciranja. dejansko me pa zanima kaj menite o tem, ali je prav ali ne, da nekomu preprečiš vrivanje, na primer da tako postaviš avto v vrsti, da ne more mimo. To sem že naredil in tip je znoru zadi. :D |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 24.10.2005 at 16:05:00 Blisk1 wrote on 24.10.2005 at 16:00:02:
Po moje je vse lepo in prav, če preprečiš to, da se ti drugi vrivajo - še posebej, če se zaradi tega manj živciraš. uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 24.10.2005 at 16:12:58 t wrote on 24.10.2005 at 16:05:00:
to že, ampak s tem živciraš druge (jim kradeš energijo), posledično to pomeni slabo delo! |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 24.10.2005 at 16:39:09 Blisk1 wrote on 24.10.2005 at 16:12:58:
Od vsakogar posebej je odvisno ali se bo živciral ali ne, ali bo po nepotrebnem trošil energijo ali pa se bo temu izognil. Zato mislim, da se ni smiselno živcirati zaradi takih malenkosti, kot je tistih par tisoč prepotentnežev na cestah, vsekakor pa ni moje (mogoče je tvoje?) poslanstvo v tem, da bi skrbel za njihovo počutje. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Lilith on 24.10.2005 at 21:02:24 Osebno se najdem v obeh vlogah - tistega, ki druge spušča v vrsto in tistega, ki se vriva. Če se mi ful, ampak res ful mudi, če je torej v igri kaj res pomembnega, potem se vrivam. Če ni panike, potem brez težav spustim tiste, ki se jim tistega dne ful mudi (al pa imajo kak drug problem s sabo), jaz pa potrpežljivo čakam v vrsti. Vzajemnost, daj-dam odnos, recipročnost, whatever - zakaj si ne bi pomagali, če pa to sploh ni tako težko. In ko tako pogledam na zadevo, se ne živciram. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 25.10.2005 at 08:40:59 Lilith wrote on 24.10.2005 at 21:02:24:
nikoli se ti tako zelo ne mudi, da bi se moral/a vrivat, nikoli! S tem si pridobiš največ 5 minut! razen, ko gre za življenje in smrt. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 25.10.2005 at 08:53:49 Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 08:40:59:
Se strinjam. Vrivanje in izsiljevanje v prometu sta predvsem grdi navadi, od katerih pa največkrat ni večje koristi, čeprav je zanimivo to, da sta najbolj razširjeni med tistimi, ki so največ na cesti - raznimi tovornjakarji, dostavniki in kar je še tega. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Loops of Infinity on 25.10.2005 at 08:59:28 Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 08:40:59:
Men se zdi, da je prav ta ostrina (nikoli...!), ki jo dodajaš svojim načelom, tista, ki daje dejansko situacijo pod pritisk, kar ti povroča živčnost. Zakaj ta trdota? Včasih, če se ne premaknemo, ko je čas in prostor za to, prej oviramo promet (fluidno dogajanje), kot pa kaj koristnega. (Če ne pustimo "napakam" noter bo tud resnica ostala zunaj). |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 25.10.2005 at 09:08:02 wrote on 25.10.2005 at 08:59:28:
he he he ta pa je zgrešena. Če ne lažem, tudi resnica ne bo prišla, če ne ubijam, tudi novo življenje ne bo nastalo....... kr neki! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Loops of Infinity on 25.10.2005 at 09:14:36 Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 09:08:02:
No, pa vsaj nasmejala te je 8) |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 25.10.2005 at 09:19:52 wrote on 25.10.2005 at 09:14:36:
tud to neki šteje |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 25.10.2005 at 09:32:50 Promet je dober indikator stanja duha v družbi. Če je duh kooperativen, vrivanja sploh ne občutiš kot nek akt, ki bi te ogrožal/živciral ampak legitimno participacijo vrivajočega v skupnem aktu prometa. Tipičen primer tega koopertaivnega duha je npr. promet v indiji, ki je za nas totalno kaotičen in iz vidika posmeznika egositičen, ampak pri njih funkcionira brez kašnega posebnega živciranja, ker je v globalu kooperativen. Naš sistem pa je v globalu kompetativen, pravila pa naj bi omogočala enako osnove pri tej medsebojni tekmovalnosti udeležencev. Kršenje prometnih pravil zato občutmo kot neupravičeno konkurenčno prednost, ki ruši sistem in me zato ogroža, če se sam držim pravil. Če pa bi jih kršil še sam, bi ostajala v okviru kompetaitavne družbe nevarnost kaosa/anomije, ki je za razliko od kooperativne ni mogoče razrešit v skupnem aktu prometa. Kometativna družba zato kooperativnost doživlja kot začetek kaosa/anomije in ne kot način oraganiziranja koasa. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 25.10.2005 at 09:52:19 titud wrote on 25.10.2005 at 09:32:50:
To kar ti tukaj razlagaš je mogoče samo v primeru, da se vsi držimo pravil. To pa je mogoče samo z zelo poostreno policisjko kontrolo in z 3x višjimi kaznimi za kršitelje. Ampak to sploh ni tema te debate! |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 25.10.2005 at 10:10:35 titud wrote on 25.10.2005 at 09:32:50:
Ne vem, če je Indija lahko nek idealen primer, saj tam na cesti velja zakon močnejšega - glede živciranja pa je spet vprašanje, čeprav je najbrž res, da je nekoliko laže sprejeti preprosta pravila, ki upravljajo življenje in smrt in kjer se kazenske točke poračunajo pod kolesi ne pa na sodiščih, sem vseeno prepričan, da je živciranje močno vezano tudi na nacionalen karakter (kastni sistem je za vseeno sistem moči - zato je za Indijce lažje) - u bistvu je Indijska situacija (za Indijce in tiste z velikimi in močnimi mašinami) manj frustrirajoča, saj trenutna razmerja na cesti določa samo moč, ne pa predpisi. Je pa zanimiva primerjava - največ "kooperativnosti" si tudi pri nas prilaščajo najmočnejši udeleženci v prometu (tovornjakarji, kombijisti, terenarji...), tako da dosledno kršijo CPP in uveljavljajo zakon močnejšega, na račun šibkejših (pešcev, kolesarjev, motoristov). uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 25.10.2005 at 10:40:57 Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 09:52:19:
Mi kooperativnost res razmemo kot da smo kooperativni lahko samo pod pogojem, da se vsi držimo pravil. Problem takega pojmovanja kooperativnosti je po moje v tem, da je zgrajen na predpostvki, da smo si v osnovi med sabo konkurenčni/kompetativni. To pa je seveda samo prepostavka, ki drži samo dokler o tem velja splošni konsenz, prav izjeme pa nas opozarjajo, da venadarle gre samo za konesnz in neko naravno danost. Podobnrn stres po moje doživlajo tud koopretaivne družbe, ko se jim v imenu zahodnjaško pojmovane koopertivnosti začne vsiljevat pravila, ki so utemeljena na tekmovalnosti. V bistvu tako tud v takih družbah začnejo ugotavljat, da tud nijova koopreativnost ni naravna/organska, da je enako kot naša tud njihova kulturno pogojena oz. konsezualna. Ta stres je v bistvu zdrav tud zanje, ker jim omogoča zavedanje nečesa, kar so doslej imeli za nekaj samoumevnega. |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 25.10.2005 at 10:59:25 t wrote on 25.10.2005 at 10:10:35:
Pozicije moči so v indijski družbi kastno strukturirane, ta struktura pa tvori osnovo za kooperativnost. Ker kaste niso med sabo v kompetatitvnem odnosu, tud posmezniki med sabo niso. Prav prometna pravila, ki so v principu za vse enaka, pa jim samouvenost tako zgrajne kooperativnosti načenjajo in zato so jim po moje pravila na nek način lahko enako stresna kot je za nas stresno kršenje pravil s pozicije moči. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 25.10.2005 at 11:04:12 titud wrote on 25.10.2005 at 10:40:57:
Kooperativnost ni samo to, da se vsi držimo pravil, temveč je predvsem sodelovanje na istem nivoju, za isto stvar. Pojem kooperacije zato že v osnovi ni uporaben v prometu (združljiv bi bil, če bi se vsi peljali v isto smer in bi nas družil skupni cilj, da pridemo vsi do iste točke v prostoru in času), saj se ne peljemo vsi na isti cilj, temveč gre bolj za sobivanje, kjer se zato, da lahko pridemo vsak do svojega cilja, podredimo določenim konvencijam. titud wrote on 25.10.2005 at 10:40:57:
Kooperacija ni nič drugega kot sodelovanje - in seveda so lahko za dobnrobit vsakega sodelovanja postavljena tudi določena pravila, dogovori... Vendar pa pri sodelovanju ponavadi gre za prostovoljnost, kjer imata oba ali več sodelujočih koristi od sodelovanja, v drugih primerih pa je bolje govoriti o prevzemih. Če se vrnem k prometu, bi ga laže primerjal s trgom, kjer je pač kooperacija mogoča samo med tistimi, ki se peljejo v isto smer, med ostalimi pa obstaja tekma, ki pa mora potekati po določenih pravilih. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Lilith on 25.10.2005 at 11:04:22 Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 08:40:59:
Občutek, da se nam mudi oz. zelo mudi je subjektivne narave. Na to ne moreš vplivati, pa če postaviš tri klicaje na koncu tvojega "nikoli". Subjektivne narave je tudi tisto, kar sem poimenovala "problem s sabo", ko se komu ne mudi, ampak preprosto uveljavlja svojo voljo, moč, karkoli že... Zna biti, da je tvoj problem živciranja determiniran ravno s tem togim sklicevanje na pravila oz. družbeno moralo, ki postavlja določena pravila, kakor si jih že ti nakazal s svojim "nikoli" in z izjemo od tega nikoli v obliki "vprašanja življenja in smrti". Dvig s tega nivoja na nivo osebne etike razširi perspektivo in daje možnost oblikovanja lastnega kodeksa, nedetrminiranega z občim oz. splošnim. Morda bi priznanje, da tudi sam kdaj začutiš impulze, da bi se vrinil in celo dejanska realizacija le-tega pripomogla k manj živciranja. Ker velikokrat smo jezni tudi zato, ker nekdo počne nekaj, kar bi tudi sami radi, pa si ne drznemo. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 25.10.2005 at 11:11:42 titud wrote on 25.10.2005 at 10:59:25:
Po moje pa imajo tudi Indijci še kakšne CPP razen zakona najmočnejšega. Tako kot imajo tudi demokracijo - baje. (najbrž se Indijci res manj živcirajo zaradi razmer na svojih cestah, vendar pa mislim, da vseeno delajo na tem, da bi jih približali našim razmeram) uživaj! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 25.10.2005 at 12:17:14 t wrote on 25.10.2005 at 11:04:12:
Skupna osnova kooperativnosti/kompetatitvnost v prometu je priti od neke točke do druge ne glede na to a gredo udeleženci v isto smer, a se pri tem križajo ali pa si vozijo nasproti. Promet naj bi omogoču osvojit cilje vsem nin to ne naračun drugega, ciljev naj ne bi bilo mogoče 'prevzet' tko kot trge in jih tem onemogočit osvojit drugemu. Problem kompetatitvnosti pa se dejansko vpostavlja s tem, če se vsi zapodijo npr. zjutraj v mesto z omejenimi parkirnimi mesti in brez vrivanja dejansko ni mogoče osvojit cilja. Ta problem si nekompetaitivne družbe itak uredijo s tem, da si cilja ni mogoče osvojit (ker je npr. v kastno urejeni družbi nižjim itak nedosgljiv), v kompeativnih družbah pa ga urejujejo po sistiemu kdor prej pride prej melje ali pa deloma tud kastnem, po katrerem pomembneže itak čaka parkplac ne glede na to kdaj pridejo. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 25.10.2005 at 12:26:48 Lilith wrote on 25.10.2005 at 11:04:22:
No ja se pravi, če se bomo ljudje držali tega, kar ti pišeš tukaj, da pač vsak sam kroji merila potem najbolje, da grem v prvo štacuno po pištolo, pa če mi bo kdo naredi pizdarjo na ceti, ga ustrelim. Dejansko so pravila zato, da neke stvari laufajo in zato, da se na cesti preživi in ne zato, da dela vsak po svoje. Ampak kot sem rekel tale debata o cesti je že za novo temo! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Lilith on 25.10.2005 at 12:37:27 Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 12:26:48:
Ja če si tako želiš živeti, potem boš pač to naredil, pa seveda bodo potem posledice - zapor pa to... Tako kot se nonstop živciraš, ker si tako izbral. Poglej- tvoji poudarki s klicaji "da je debata o cesti za novo temo primerna" je čisti primer, kako v bistvu nič ne moreš, če te folk ne šljivi. Torej ti se lahko tule razpiz*, mi pa še zmeraj o cesti pišemo. Nimaš tolikšnega vpliva kot bi ga želel imeti, razumeš? Tvoja pričakovanja so previsoka - zato si v svojih potrebah nonstop frustriran. Saj ne rečem, so situacije v življenju, ko je prav, da smo frustrirani. Ampak vsak o tem razsoja sam - s katerimi stvarmi lahko v miru živi in katere so tiste, ki ga zaživcirajo in bo na podlagi tega ukrepal. Kot je vida nekje napisala - živciranje naj bo podlaga za akcijo, ne pa samo sebi namen. |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 25.10.2005 at 13:15:19 Blisk1 wrote on 25.10.2005 at 12:26:48:
Take debate se zreducirajo ponavadi na to, ali je problem psihološke narave ali družebnostrukturne: a je razrešljiv s sremebmbo obnašanja posamezniika ali spremembo družbene strukture, ki pogujejuje obnašanje posameznika. Ker sta družbena struktura in obnašanje posameznika inetraktivno povezana sem predalagal razrešitu problema 'živciranja v prometu" z izničenjem problema in ne z razrešitvijo. Kooperativnost je način izničenja problema samo pod pogojem, da se problem sploh ne vzpostavi (v polju jezika/besede), ko pa se enkrat problem vzpostavi, je kooperativnost enako ustrezna podlaga za razreševanja problema kot kompetativnost. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 25.10.2005 at 13:20:11 titud wrote on 25.10.2005 at 12:17:14:
Promet je dejstvo premikanja ljudi iz ene točke na drugo točko, CPP pa naj bi omogočali, da vsi pridemo do svojega cilja z minimalnimi odpovedovanji. (Če sta si najini poti v naprotnih smereh, se morava oba odpovedati vožnji po svoji levi strani ceste, če hočeva svoj cilj sploh doseči, čeprav ni nujno lahko se tudi ti odpoveš cesti, jaz pa se vozim po levi). CPP torej poskušajo urejati naše obnašanje v prometu na tak način, da vsi dosežemo svoje cilje, in šele z našim podrejanjem tem predpisom je to mogoče: zato gre za tekmo, kjer v končni fazi vedno nekdo presoja, ali se pri doseganju svojih ciljev držimo danih pravil, ali pa jih za lažje in hitrejše doseganje kršimo. O sodelovanju v prometu lahko torej govorimo v toliko, kot lahko govorimo o sodelovanju igralcev nasprotnih moštev na igrišču, kjer obstaja resnično sodelovanje samo med igralci istega moštva, drugače pa je tam samo še tekma, ki mora biti za dobro vseh podrejena določenim pravilom. (pri čemer v prometu takorekoč ni nikogar, ki bi prisegal na geslo važno se je voziti, ne pa pripeljati kamorkoli) uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 25.10.2005 at 13:37:02 t wrote on 25.10.2005 at 13:20:11:
Prometna praviila niso (ali naj vsaj ne bi bila) pravila v igri med dvema posameznikoma ali moštvovoma, ki igrata na zmago in poraz. Če jih jemljemo tako, pol se na cesto odpravimo v vlogi igralca, ki je v igri lahko poražen ali zmaga. Se mi sliši še tako parodksalno, ampak morda je finta prometa in njegovih pravil sploh ni tolk v tem, da bi komurkoli omogločla prit na cilj, ampak da bi mu omohoćla večno vožnjo prav v smislu 'važno se je voziti in ne priti kamorkoli'. No, ta element brezciljnosti vsekakor mora bit vsebovan v filozofiji prometnih predpisov vsaj enakovredno namenu, da promet omogoča premik do nekega cilja. Srednja pot torej... |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 25.10.2005 at 13:53:21 titud wrote on 25.10.2005 at 13:37:02:
Ta filozofija brezciljnosti ali različnosti motivov glede sodelovanja velja za vsa pravila - da naj bi omogočala sodelovanje vsem, ki ta pravila spoštujejo; tudi pravila v športih omogočajo sodelovanje vsem, vendar samo dokler jih spoštujejo (načeloma lahko igra nogomet vsak, ne glede na njegov osebni cilj njegovega sodelovanja (medtem, ko je cilj ostaih zabijanje golov za svoje moštvo, ima lahko kdo drug tudi kakšne druge cilje, recimo to, da ga vidijo ostali na igrišču), vendar pa ga sodnik (ne samo sodnik) lahko ob neupoštevanju nogometnih pravil tudi izloči iz igre) Načeloma torej s stališča pravil ni pomemben motiv, zakaj je kdo udeleženec v prometu (ali v katerikoli drugi igri), čeprav za večino lahko rečemo, da najbrž zato, da prispejo na svoj cilj, vendar pa vsak s svojo udeležbo pristane na pravila in ga lahko ob neupoštevanju ostali udeleženci po vseh pravilih tudi izločijo iz igre. Sodelovanje z ostalimi udeleženci te igre je torej zelo zaželjeno, medtem ko je upoštevanje pravil igre nujno. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 25.10.2005 at 19:35:35 t wrote on 25.10.2005 at 13:53:21:
Se pravi, da naj bi bila prometna pravila neodvisna tako od kooperacije kot od kompeticije oz. da naj bi jih možno uporabljat tako v duhu kompeticije kot v duhu kooperacije (in/in), torej tako, da kompetativce nujno frustrirajo kooperativci in obratno. Če pa pravil ne bi bilo, bi se promet odvijal v duhu ali kooperacije ali kompeticije (ali/ali), torej frustriranj v prometu ne bi bilo, ker bi bli ob prevladi enih drugi iz prometa praktično izločeni. Ker so pravila torej nujen generator frustracij in iz njih izhajajočih 'živciranj', je po moje pravilno izpelajti sklep, da so problem pravzaprav pravila sama. 'Živciranj' strukturno žal ni mogoče odpravit drgač kot s popolna 'razrešitvijo ' problema z njegovim izničenjem, torej s postavitvivijo prometa iz jezikovnega polja. |
|
Title: Re: Živciranja Post by gape on 25.10.2005 at 19:49:37 Blisk1 wrote on 24.10.2005 at 16:00:02:
isto men ;D ampak men je res sick, k stojiš na voznem pasu, vidš znak, da se treba razvrstit na vozni pas, ker je zožanje autobana, se razvrstiš, stojiš ... gledaš modele k se mim tebe vozjo, po prehitevalcu in čakaš ... in čakaš ... in čakaš ... in se ne premakneš z mesta ... in čakaš ... pol pač zapreš pot taprvemu prepotentnežu da ne more mimo tebe, un presranc k je stau da je spušču 'une k niso prej opazl da bi se moral razvrstit na vozni pas', spele, kolona (na voznem pasu) se premakne, jest tud, in se premaknemo tud mi ... tapotrpežljivi ... jest verjamem, da un model, k sm mu zapru pot, da je to dojel kot napad nanj. pa to ni bil. na njegovem mestu bi lahko bil kdorkoli. point je bil premaknt kolono. stoječo. katere del sm bil tud jest, pa ne samo jest! če model to vzame osebno, se bo seveda 'živciru' ... ampak ... to res ne more bit moj problem. spet, jest verjamem, da bi ga on hotu za tazga narest, mojga, pa on ni moj in mu ga pustim -> se ne zaživciram ob njegovih izpadih ... bo reku ... ne obstaja pravilo, kdaj to narest ne rečem niti da je vedno pravilno to narest lahko se ti zgodijo velike batine ... ;D verejtno od situacije odvisno dejstvo pa je, da modeli to izkoriščajo, to da eni spoštujejo pravila in spoštujejo ostale udeležence v prometu. titud wrote on 25.10.2005 at 09:32:50:
mater maš hude res učasih se drznem (mal) drugač zapisat toisto ego (tist ki današnjo družbo naprej žene) je tekmovalen (kompetativen). Kompetativna družba (ego u bistvu, kot megaentiteta) zato kooperativnost (sodelovanje, pomoč drugim ... srce) doživlja kot začetek kaosa/anomije (razpadanje ureditve) in ne kot način oraganiziranja koasa. kot razdiranje in ne kot napredek ... provzaprov ... osnovna pravila pa zihr tud v indiji spoštujejo ... kako se pa drgač zmenjo? sej včasih sta kamjona tud prbližn enak močna ... ja ... sorry blisk k še kr o cesti ... pa zdej ne bom brisu valjda cesta je pač taka žival kjer MORAMO sobivat ... če hočemo km pridet ... na to temo s krožnjaki in to ... smo že skor pr tem da se vsi peljemo v isto smer ... vsaj v tapretočnih kosih ceste, kjer smo se prej križal (in stal (in speljeval) - najblj terible - tud na Zemljo - naravo) Lilith wrote on 25.10.2005 at 12:37:27:
dobr je rekla ker pa sm pisu tko kot sm pisu, morm povedat, da je velik večkrat vzrok za živciranje v men kot pa v okolici (prometnih npr. soudeležencih). in zato tud podlaga za akcijo pr men, ne pa nad okolico ... kolkr jest razumem, tekma nastane iz tekme s časom. s časom pa tekmujemo vsi. eni več eni manj. in tekmujemo. in smo tekmovalni |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 25.10.2005 at 20:35:40 titud wrote on 25.10.2005 at 19:35:35:
Pravila so zaradi igre, ne pa zaradi igralcev, zato je popolnoma vseeno, s kakšnim motivom gre nekdo v igro. S tem, da je vseeno vsaka igra definirana z nekim ciljem - cilje igre, ki se ji reče promet, je prehajanje s točke A na točko B - je premikanje po času in prostoru, zato so pravila vzpostavljena tako, da to omogočajo vsem igralcem. Po moje ne gre za razlike med temi, ki promet jemljejo kot v smislu važno je sodelovati, ne pa priti na cilj, ker teh v prometu ni (no mogoče tisti, ki so na poti v različne norišnice). Gre preprosto za to, da se nekateri ne držijo pravil in s tem ogrožajo ostale ter igro samo. Vsekakor pa bi najbrž brez pravil namesto prometa dobili mesarsko klanje. U bistvu so vsaka pravila postavljena predvsem zaradi tekme, če bi imeli vsi nek isti skupni cilj potem bi precej hitro dosegli konsens in bi vsi delovali kot eno. Pravila so postavljena zato, da imajo vsi načeloma enake možnosti za dosego svojih ciljev - najprej seveda, da sploh lahko vsi stopijo v igro, nato pa tudi, da lahko vsi dosežejo svoj cilj (tj za promet, da pridejo od A do B). Koliko so pravila kriva za frustracije je popolnoma odvisno od vsakega posameznika - resnica je, da bi bilo frustracij manj, če ne bi bilo pravil, zagotovo pa bi bilo več trupel. Zato se tukaj ne morem strinjati - problem ni v pravilih, čeprav so generator frustracij in živciranj, problem je popolnoma na stranih tistih, ki se živcirajo in frustrirajo. Ali boš upošteval pravila ali ne, je popolnoma tvoja svobodna izbira, vendar pa gre zraven te izbire tudi to, da si zaradi svoje izbire lahko izločen iz igre. Čeprav nas pravila na določen način omejujejo in nam predstavljajo ovire, pa je najbrž to precej manj obremenjujoče, kot če bi za vsako pot od A do B moral računati tudi na določeno mero uporabe moči ali pa spreminjanja svoje nameravane poti (po moje se resnična frustracija najbrž začne tam, kjer bi se vzpostavilo vprašanje preživetja ne pa samo premikanja od A do B). In tu ne narediš ničesar, če se samo pomakneš izven jezikovnega področja - še vedno si s sekiro v roki, le časa za živciranje je manj, ker imajo tisti za teboj puške. In seveda ni nikjer tistega pravila, zaradi katerega bi se živciral. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by ARS on 26.10.2005 at 11:11:19 Kako resonirano si tole napisu, podpisem. ;) Vsi, ki se kjerkoli in kadarkoli in zaradi cesarkoli ze pac zivciramo, smo si sami krivi oz. nas odnos; ma, ze ena nasa stala. Vsi, ki se v prometu zivcirate, ste si sami krivi. In ce te/vas v "blokado" premaknejo tisti, ki gredo mimo kolone, torej tudi mimo tebe/vas, in se vrivajo, potem najverjetneje ne morete rect, da vas niso zivciral ... ;) Memgrede, zaradi takih "dezurnih policajev" se je ze marsikatera nesreca zgodila ... In naj dodam, glede na spodnje: t wrote on 25.10.2005 at 20:35:40:
da ima i takvih: k se pelejo brez cilja oz. kr mal naokrog, pa niso na poti v norisnico. Za pomiritev, na primer, al pa zarad izjemno dobre druzbe ... ;D No, sment, cilj tudi v vsakem takem primeru obstaja, pa ceprav ni povezan z voznjo od A do B ... ;) Lepo bodi(te), :-* ARS |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 26.10.2005 at 14:41:00 t wrote on 25.10.2005 at 20:35:40:
Temu, kar praviš, da velja v polju jezika, bi težko oporekal. Za situacijo, ki bi vlada izven tega polja, pa ne moreš uporabit argumntacija, ki se pokriva s karšenjem pravil. Situacija odostnosti pravil ni kvalitativno ista kot situcaija, v kateri se pravila ne spoštujejo. Po hobbsu je taka 'naravna' situacija 'človek človeku volk', se pravi kompetativna, predvsem zato, ker potrebnost pravil utemljuje za nazaj, iz predivdevanja, kaj bi se sgodilo,če b se sedanja pravila kršilo. Gledano za nazaj je tako prvotno stanje lahko le kometatitvno, čeprav bi antropološko (neobremenjeno s sedanjo pozicijo) gledano lahko blo tud tko, da stanje v skupnostih družbenimi pogodobami ni bil boj vseh proti vsem (prej nasprotno, organsko kooperativno). |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 26.10.2005 at 15:20:55 titud wrote on 26.10.2005 at 14:41:00:
Boj vseh proti vsem je malo huda. V stanju, kjer odmislimo pravila, bi v prometu prišli do takšnih težav, kot po kateri streni ceste se voziti, kako se sploh srečevati... to so problemi, ki so skoraj nepomembni dokler smo peš ali na konju v gozdu ali v preriji, jeba se začne z avtomobilom in cesto. Sicer pa je lep primer kakšna ulica, kjer gre cel kup pešcev brez vsakega reda - kjer se lahko hitro srečaš s kom iz oči v oči tik pred tem, da bi se zaletel. Drug primer pa so lahko Ruske stepe in balkan, kjer tovornjakarji niti policajem ne ustavljajo več. Sicer pa so to preprosti naravni zakoni - zakon bolj prilagodljivega. Poleg tega pa imamo tudi zgodovino, ki je polna primerov tega, kako bi vse skupaj delovalo. Najpomembnejše pa je dejstvo, da je promet premikanje po času in prostoru, kjer je pomembno, da za samo premikanje porabimo čim manj časa - zato se večina tudi tako obnaša in se bo obnašala. Nasploh je promet ena najbolj s ciljem določenih človeških dejavnosti, kjer tudi ob predpostavki, da se nekdo to dejavnost gre samo zaradi užitka ali dejavnosti same, cilj določa vse (če vzamemo primer nekoga, ki je šel samo na par brezciljnih krogov , se bo tudi ta slej ko prej odločil za vrnitev na neko točko ). Po moje je samo bistvo prometa v tem, da nam ta dejavnost pobere čim manj časa - da u bistvu vsi tekmujemo s časom - zato je vse, kar nam podaljšuje potovanje videno najprej kot ovira. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 26.10.2005 at 15:56:35 Pravila naj bi bla torej odraz naše medsebjne kooperativnosti v našem skupnem boju s časom. To mi spet ne gre skup, saj naša skupna (kooperativna) borba proti času je zgolj odraz naše medsebojne kopmetativnosti, ker če te ne bi blo, bi bil čas irelevanten faktor pri našem hotenju, da pridemo iz kraja A v kraj B in bi se v tem smislu naša pot k nekemu cilju izenčala z brezciljnim potovanjem zaradi potovanja. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 26.10.2005 at 16:11:43 titud wrote on 26.10.2005 at 15:56:35:
Osnova časa je v tem, da je naš čas (moj, tvoj, njihov...) omejen, pri čemer ne nikoli ne vemo koliko ga (še) imamo - gre torej za popolnoma naš čas, katerega lahko povsem izločimo iz medsebojne tekmovalnosti. V tem smislu je tudi nekdo, ki je poopolnoma brez cilja ali celo brez izhodišča še vedno omejen s svojim lastnim časom, ki mu še ostaja - gre za popolnoma notranji čas, katerega se mogoče sploh ne zavedamo, nezavedno pa še vedno delamo v skladu s tem. V tem smislu, da smo časovno omejena bitja z omejenim rokom trajanja, je čas vedno pomemben predvsem za nas same. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 27.10.2005 at 14:12:32 t wrote on 26.10.2005 at 16:11:43:
To notranje doživljanje časa ni tako avtonomno kot ti to predstavljaš. Sploh ni nujno da ga na notranji ravni kljub nedvomni omejenosti bivanja pojmujemo kot nekaj omejeneo potrošnega. Promet kot ga pozanmo nedvomno temelji na takšni percepciji časa in za vprašat se je če bi promet izven take percepcije časa sploh vstopil v polje jezika, čeprav bi neka oblika gibanja nedvomno obstajala. Jest verjamem, da ne oz. da ni nujno da bi bila taka precepcija prometa taka, bi nas nujno živcirala. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 28.10.2005 at 09:47:17 titud wrote on 27.10.2005 at 14:12:32:
U bistvu ne gre za doživljanje, gre za zavedanje ali dojemanje, u bistvu je ešele ego tisti, ki se vzpostavi kot nesmrten - ego ne verjame v svojo smrt. Je pa tudi povsem nesmiselno govoriti o avtonomnosti doživljanja, ker to ne more biti avtonomno, saj je podrejeno svojemu predmetu - če časa, ki ga dojemamo kot čas do smrti, ne dojemamo kot omejenega, ga dojemamo narobe (pri čemer pa je lahko popolnoma vseeno, kdo troši koga, mi čas ali čas nas). Še vedno mi ni jasno, kaj ima sploh promet s poljem jezika, razen tega, da o njem tudi govorimo, se promet odvija na cestah, v prostoru in času, ne pa v jeziku. uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 28.10.2005 at 13:01:12 t wrote on 28.10.2005 at 09:47:17:
Verjetje ega v posmrtnost svojega bivanja ne razrešuje probelma njegove podrejenosti času, ker čas ostane egova determeninta ne glede na to, a ga ego pojmuje kot končenega (linernega) ali neskončenega (cikličnega). Ego času ni podrejen zarad njegove končnosti/neskončnosti ampak zarad tega, ker se v njemu vzpostvlja kot ego oz. ker izven dimenzije časa ego ne more eksitirat. Ego lahku umre zato le v pogojih brezčasnosti in s tem hkratne vseprisotnosti, torej le v izvenjezikovnem polju. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 28.10.2005 at 13:04:17 Ok, dejansko je tuki tud EGO problem, ker ti ne pusti, da te nekdo "jebe" na cesti. Ampak dejansko se da EGO kontrolirat! |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 28.10.2005 at 13:18:39 Blisk1 wrote on 28.10.2005 at 13:04:17:
Zihr bi pomagal če ego časa ne pojmoval kot končnega/ potrošnega, čeprav samega problema in s tem živciranja s tem ne bi odpravl. |
|
Title: Re: Živciranja Post by t on 28.10.2005 at 13:33:09 titud wrote on 28.10.2005 at 13:01:12:
Pri egu ne gre za posmrtnost, temveč za nesmrtnost - ego si svoje smrti sploh ne more predstavljati, zato jo ignorira tudi tako, da si govori, da ima neomejeno časa (čeprav je resnica nasprotna - čas je tisti, ki lahko sploh kaj ima; je konstanta); drug način ignorance časa in končnosti bivanja pa je posmrtno življenje. Še vedno pa ne razumem, kaj je zate jezikovno polje in kako vidiš to navezo s časom. Vseprisotnost je vezana na prostor, ne pa samo na časovnost, zato z brežčasnostjo še vedno nimamo vseprisotnosti (če vzamemo čas/prostor sistem, še vedno ostajajo tri prostorske dimenzije, če ukinemo četrto/čas). uživajte! |
|
Title: Re: Živciranja Post by bogumil on 28.10.2005 at 23:12:11 Direkten nasvet, kako dvigniti raven potrpežljivosti, vzpostaviti in ohranjati notranji mir je: vadi yogo. Osebno preizkušeno z najboljšimi rezultati. Če se boš odločil zanjo, boš lahko izbiral med: - samo vadbo - ali vadbo skupaj z duhovnim učenjem in prakticiranjem. V drugi varianti so zajeti tudi odgovori za vsa tvoja - že zastavljena vprašanja in tudi tista, ki se šele oblikujejo v tebi. Veliko sreče in uspehov! |
|
Title: Re: Živciranja Post by Blisk on 02.11.2005 at 07:46:57 Poznam žensko, ki ppraktiicira Jogo ženkaj let pa vseeno prihaja do enkih problemov. |
|
Title: Re: Živciranja Post by titud on 02.11.2005 at 14:18:31 Blisk1 wrote on 02.11.2005 at 07:46:57:
Joga je po moje način razreševanja problema v smislu, da se živciranje najprej vsaj pojavit, da se joga sploh lahko uporablja kot učinkovita tehnika za njegovo odpravljanje. Z uprabo joge se ne odparavlja živciranja sploh ampak ga joga nujno predpostavlja, da lahko dokaže svojo učinkovitost. Če se ne bi razburu, tud joge ne bi rabu, da bi se umiru. |
|
Title: Re: Živciranja Post by Rose on 06.11.2005 at 11:00:14 Se tut strinjam. Joga je tehnika - ki pomaga - post festum. Uravnoveša. Torej - kar ni v ravnovesju. Torej pomaga - ko je potrebno. Razen, če z Jogo razumemo meditacijo in razsvetljeni state of mind. Ja, te cestne so pa res hecne. Npr. ti imaš rdečo, ta čas s tvoje desne levo zavijajo na tvojo levo, in potem se jih tolk nabuta tam sred križišča, da ko imaš ti že zeleno, moraš še pol ure čakat, da se vsi uni skidajo kamor so krenil. In, če se npr. kdo iz 'naše' vrste kej buni, mu tisti popenjeni, k je rabu sam še piko na i, kreten, že kaže s sredincem in ravn tolk, da ne ustav avta ali potegne orožja. Skratka, tisti, k jim prekipi so mim tko al drgač. Kaj češ, potem končno zaviješ tja kamor si šel in takoj spet pristaneš na rdečem semaforju. Torej, 'whateva'. Glavn, da je muzka u autu ... and off we go. To so prilike za trenirat mind & how to stay calm. Če s prstom opletaš in ti gre vsa kri v glavo, mogoče je to tut ena vrsta fizične sprostitve, ... enim pač pravila ne grejo v glavo, al se pa opravičjo s tem, da ko so oni krenil iz štartne točke je bla še zelena, ker ti si itak budala in tega dejstva ne moreš prevert ... Nima smisla ?! :) |
|
Title: Re: Živciranja Post by leonarda on 06.11.2005 at 15:42:28 Mae wrote on 06.11.2005 at 11:00:14:
Jest sm pa že tud to vidla ??? No za orožje je sicer uporabu "samo" lastno pest :o Mae wrote on 06.11.2005 at 11:00:14:
Iz stališča farmaceutske industrije ga zihr ma - pomirjevalne tabletke, pa tabletke za uravnavanje pritiska, pa tabletke za cukr, pa mogoče inzulin, pa uspavalne tabletke,... Iz stališča večje pretočnosti križišča - neee... so šle dve zelene mim, predn sta se uspela zment, da smo se lohk premaknl. Nej vam bo vsak trenutek čudovit! |
|
Title: Re: Živciranja Post by miha-- on 13.11.2005 at 20:18:26 Blisk1 wrote on 20.10.2005 at 09:23:58:
Js sm kr vesel če lah koga spustim .. mislm so določene situacije v kateri je "bonton" da pustiš prednost, v nekaterih situacijah se ti kar sam vsili, .. mene to nč ne mot , nevem zakaj.. ker me ubistvu razen parih sekund nč ne stane. je pa res da se včasih godijo krivice,ampak .. glih zadnjič sm vidu eno dobro foro. Enkrat so travo kosil na avtocesti/obvoznci in so 1 pas zaprl tko da sta se 2 stekala v enga. In kot ponavadi gre hitrej po unmu pasu, k se potem priključi k drugemu. In to ubistvu tut mene mot,k so pač večje količine avtov kot v običajnem prometu in zato se tut čas čakanja podaljša. No kakorkoli že, nek kamion je zapeljlal iz pasu ki smo čakali na pas kjer so divjali mimo, in je tok hitro peljal kukr se je kolona premikala. in vse je blo rešen. Uzad so se nabral lepo v 2 kolone k sta ble enak dolge, pri stiku so pa zadrgo šli. torej te kamionarji pač znajo 8) Sm si reku da bom js tut drugič to naredu če se bo kej tazga dogajal, in tut vsem priporočam da to naredite, ko bo taka situacija |
|
Title: Re: Živciranja Post by miha-- on 13.11.2005 at 20:21:53 ehm, da pa taki pridejo "boljš" skos ... No, če se ti zdi tko boljš, zakaj pa še ti ne počneš bolš? Torej zavestno počneš slabš.. to ni dobr treba se zavedat zakaj je tko kt ti počneš boljš, in ne slabš od unih k namerno izsiljujejo itd.. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
