t wrote on 26.07.2004 at 09:12:28:No ja, spet pretiravaš - sploh ne gre toliko za zavest (ko človek spi ali pa je brez zavesti, ga še ne zakopljemo - je še vedno živo bitje) - torej ne gre samo za prisotnost zavesti, da bi nečemu lahko dejali živo bitje, poleg tega pa takšno pojmovanje zavesti popolnoma izključuje "neorganske zavesti", tako kot je tudi tvoje pojmovanje selitve zavesti samo pobirek, ki si ga pobral iz nekih usmrajenih tekstov
ko spimo se sploh ne zavedamo svojega telesa, ampak se vedno obstajamo. npr. nas um (oz. miselni svet) je se vedno aktiven ko sanjamo. tud ce ne sanjamo se vedno obstajamo, ker ko se zbudimo ponavad recemo "u, kok sem dobr spal". torej se spomnimo nasega obstoja prej in kasnej. ce lahko obstajamo ko se ne zavedamo telesa in ko se ne zavedamo nasega mentala/uma/misli zakaj bi bil pol obstoj zavesti (nas) nujno pogojen s telesom in umom? zavest je neodvisna od obeh, le vcasih se pod vplivom iluzije/neznanja zmotno-poistoveca z njima, tj. kadar hoce delovat v tej materialni sferi. ce teh zelja nima obstaja vecno ciz neodvisno od minljive/stalno se spreminjajoce materije, tko grobe (telo) kot subtilne (um) v popolnem miru.
Quote:temu bi prej lahko rekli dober dokaz za to, kako globoko se je v nas vkoreninil dualizem duha in telesa: zanikanje telesa je pač še vedno tudi zanikanje (dela) sebe: v tej realnosti smo tako duh, kot tudi telo - in nobeden od njiju nima prednosti pred drugim, saj sta soodvisna
telo in um (cemur ti tukile zgori pravis duh) sta res soodvisna. v umu so shranjene zelje po materialnem uzivanju/delovanju in skozi grobo telo se to lahko izpolni/izrazi. ampak tisto cemur jaz pravim pravi-jaz ni ne telo (groba materija) ne um (subtilna materija), ampak se takrat ko zeli delovat v materialni sferi z njima zmotno-poistoveti. v tem t.i. pogojenem stanju je res indirektno odvisen od materije, ampak le dokler je pod vplivom te iluzije. ko se osvobodi iluzije obstaja ciz neodvisno od njiju, tako kot je v nekem drugem smislu ze prej. ta izvorna zavest je princip vecnosti.
Quote:drugi del vprašanja pa je na strani vsemogočnega egota (jaza), ki si vsled svoje vsemogočnosti nikakor ne more predstavljati, da bi lahko zapadal istim spremembam kot telo (snovne spremembe so pač precej bolj opazne kot duhovne) - gre torej zato, da si naš ego ne more predstavljati, kako se spreminja skupaj s "svojim" telesom in kako bo skupaj z njim tudi propadel
grobo telo ima svoj "rok trajanja". rezultati prejsnih aktivnosti in neizpolnjene zelje shranjene v subtilnem materialnem telesu grejo skupi z zavestjo (pravi-jaz) v novo grobo telo, kjer se vse zacne znova. ko grobo telo propade se stanje subtilnega (temu kar ti pravis tukile zgori duh) sprav v seme, ki bo spet na novo rastlo v rastlino v novem grobem telesu. zato lahko opazmo razlicne inklinacije (nagnjena) pr mejhnih otrocih. vse to je v skladu z informacijo v subtilnem telesu k jo prinesejo s seboj iz prejsnega lajfa. ampak "mi" v resnic nismo ne to grobo telo, ne to subtilno telo, kot je opisano zgori.
Quote:dokler se zmotno poistovecamo s tem jazom nam bojo njegove potrebe zasencile potrebe/interes nasega telesa. kaj nam korist slepo sluzit nekoga, ki nam ne da nic konkretno prijetnega in trajnega. res je, da se ega ne sme umetno zanikat, more se skrbet zanj, ampak ne v kontra intresu pravim-nam. drgac nas pelje le v strah in skrbi.
ja, ta zmotni-ego (ki je le balanser materialnemu telesu) tud ne sme pridt v ospredje interesu/potrebi nasega pravega-jaza. pravi-jaz je po naravi sluga Boga, izvora vsega in vsakogar. ko to pozabi oz. ne opravlja se zacne materialna kreacija, najprej subtilna (misli) in potem groba (telo). misli res ustvarjajo realnost, zato so se pojavle raznorazne prakse kot so avtosugestija, nameravanje itd. ampak kaj "nam" pomaga narest "popolno" materialno kreacijo z nasimi mislimi, ce pa je materialna sfera/kreacija po svoji naravi brez trajno prijetne substance (tj. kadar ni uporabljena za svoj izvorni namen)?
Hari bol.