Bardo_Thodol wrote on 05.03.2004 at 11:02:52:


mene pa še prej soočenje s kakšno zemeljsko, ki pa se sicer obnaša kot nezemeljska ...  ???
???

vida wrote on 05.03.2004 at 12:00:21:

To že itak dobro vemo, kako so zgledala bližnja srečanja različnih zemeljskih civilizacij.  
Tiste "bolj civilizirane" so "manj civiliziane" oplenile, posiljevale, zasužnjevale, nasilno pokristjanile  in izvajale tem podobne dejavnosti, kot se za civilizirane družbe tudi sicer spodobi.   8)

titud wrote on 05.03.2004 at 12:50:55:

Subjektivna ocena  iz strategije "tit for tat" ni izključena, je le bolj odkrita in jasna,  je odkristosrčna, saj ničesar ne skriva.
Zlato pravilo mi s svojo pasivno držo nekako odpove že pri  primeru, ko se srečam z ranjencem, ki si želi, da mu pomagam, vendar mu jaz pomoč zavrnem in mu ne  pomagam, ker si kao tudi jaz (tu pa nastopi moja subjektivnost)  pa ne bi želel, da bi mi on pomagal, če bi bil jaz v podobni situaciji.  (Valjda, če sem pa jaz zdravnik on pa ne   8)  )



Quote:

To ne drži, saj se pravilo lahko uporabi naprimer tudi na meddržavnih ravneh, kjer se na isti način varujejo skupni državni interesi.

Quote:

Izvenzemeljske civilizacije po moje niso naš konstrukt in verjamem, da res obstajajo. Drugo vprašanje je ali so dovolj blizu, da bi nas lahko dosegle in v kakšne namene so te ideje lansirali v medijih v času hladne vojne.

titud wrote on 05.03.2004 at 15:29:07:

Fundamentalizem in odprta družba seveda nimata prav dosti skupnega in se izključujeta.
Odprta družba je lahko le tista, ki ponuja roko vsakemu, ki jo je pripravljen sprejeti (tit for tat).

Ne razumem pa, kaj naj bi pomenil tržni fundamentalizem?

Quote:

Življenske oblike v vesolju so lahko na zelo različnih stopnjah razvoja in ni nujno, da so vse na višjem  od zemeljskega.

Po nekih ocenah, ki jih je treba seveda jemati z rezervo, a so vendar vredne pozornosti in ki  upoštevajo različne faktorje od starosti vesolja in upoštevanja razvojnih ciklusov zvezd, ter verjetnost pojavljanja različnih kozmičnih katastrof, naj civilizacij na bistveno višjem nivoju od zemeljskega ne bi bilo prav veliko. Verjetnejši so mnogoštevilni biosistemi, kjer življenje ni na dosti višji razvojni stopnji, kot je bil na Zemlji pred daljnimi milijoni ali milijardami let. Možno je tudi, da se je v naši neposredni bližini, na Marsu, življenje začelo vzporedno z življenjem na Zemlji, vendar je zaradi neugodnih kozmičnih razmer po milijardi let zamrlo, torej še preden bi lahko doseglo nek višji večcelični nivo.

Quote:




A., če mene vprašaš, ti še samega sebe ne razumeš; po eni strani bi rad definicije, v isti sapi pa že zahtevaš regulative

(definicija nam pove kaj nekaj je, ne pa kako naj bi mi s tem pedenali)

če bi bil ti malo bolj odprt, bi mogoče to tudi že prebral, saj je tukaj že bilo napisano

in če smo pri odprtosti, je ravno odprtost tista, katere z raznimi regulativi ne bi smeli omejevati: nekaj kar je odprto pač ne more biti hkrati omejeno, če poenostavim, nečesa, kar je odprto ne moremo zapirati, zato, da bi bilo še bolj odprto

in odprtost ni nekaj, kar bi bilo samo na sebi in samo po sebi za sebe, odprtost je vedno odprtost nekoga, za nekaj


uživaj!

t wrote on 06.03.2004 at 10:52:32:


Ta dvojnost izhaja iz tega, ker ni jasne razmejitive med forumum kot odprto družbo, kjer se na podlagi najširših možnih univerzalnih  vrednot srečujejo posamezniki vpeti v primarne skupnosti  in forumom kot skupnostjo teh posameznikov.   Prvo načelo  foruma  bi  moralo po moje bit, da forum, če hoče bit res odprt, ne more bit skupnost. In drugo, da je lahko odprt le, če posamezniki v njem delujejo po načelih odprte družbe, torej da tud primarne skupine, v katere so ti posmezniki vpeti, v medsebojni interkaciji sprejemajo načela odprte družbe.

To ne pomen , da se mora posameznik  odpovedovat svojim vrednotam, s katerimi je vpet v  primarne  skupnosti, ampak le, da v interakciji  z drugimi posamezniki, ki so prav tako vpeti v svoje skupnosti, priznava načelo, da je njegova interpretacija skupne relanosti nujno  nepopolna, pristranska in torej zmotna in da  zato nihče  nima v posesti globalne resnice. Da je edini namen medsebojne interakcije na forumu (ki tako zmotnost zaradi povratnosti misilečih bitij tudi ustvarja)  ta, da drug na drugega na zmotnost in pristarnost opozarjamo in na si na  tak način pomagamo ozaveščat zmotnost lastne  precepcije realnosti in si s tem uravnotežamo po defoltu neuravnoteženo skupno realnost, ki jo nujno  ustvarjamo skoz  medsebojno interakcijo  skupin ali posameznikov in ki se ne sme ne sme brez medsebojnih korektivov    prenest na globalno raven, če ne si bo človeštvo seb in vsemu živemu ustvralo neravnovesje, ki ga bodo bodo zmogle ponovno uravnovesit  kvečjemu nezemeljske inteligence.

A., to je po moje lahko edin namen foruma, ki bi se ga dalo formulirat  kot dobrega/pozitivnega  in bi ga kot takega moral vsak udeleženec foruma sprejet pri regulaciji odnosov tako do drugih kot do samega sebe. Temu načelu odprtosti bi se morale prilagodit tako skupine,  ki že obstajajo in se njeni člani vključujejo na  na forum s svojo precepcijo realnosti ali pa skupine, ki se ustvarjajo na forumu samem. Meni je čistio  ok, da se na forumu take  skupine ustvarjajo, samo se morajo zavedat, da si nobena foruma ne more 'prisvojit', če hoče forum ostat dejansko odprt.

A., lahko tele zgoraj spet imenuješ za neplodno filozofiranje, ampak za tem stoji moja osebna dvoletna izkušnja sodelovanja na tem forumu, ki me je,  kadarkoli sem ga začutu kot skupnost  z nekimi svojimi vrednotami,  pravili in omejitvami začel blazno dušit in ogrožat mojo vpetost v primarno skupnost. Seveda pa mi prav  s svojo  odprtjo   hkrat tud blazno razpredel  mreže, ki  sem jih s svojimi vrednotami stkal v  primarni skupnosti in se vanje dostkrat  počutu zaplezanga, ker nism najdu  načina,  da bi jih lahko šeral in njihovo univerzalno veljavnost preverjal izven te primarne skupnosti.    Ta dvojnost po moje tišči skor vsakega udleženca foruma in kakorkoli si jo v medsebojnih interakcijah pomagamo razreševat, držat bi se moral edinega pravila, da se pravega pravila odrtosti ne more določit in  da ga lahko vzdržuje le pozitivna vera v to, da so vse druge izbire slabše.      

Bardo_Thodol wrote on 05.03.2004 at 16:24:22:


Tržni fundamentalizem je vera, da svobodni trg najboljši in edini regulator medsebojnih odnosov. Tržni fundamentalizem je aksiomatsko,  vrednostno nevtralno ekonomsko teorijo preoblikoval v idelogijo,  ki močno in nevarno vpliva na oragniziranje družbe, ker tržne vrednoste prodirajo na družbena  področja, kamor ne spadajo. Vrednote, ki so v ekonomski teoriji privzete kot nekaj danega, vselej vključujejo izbiro med alternativami: toliko in toliko določene reči je mogočoče izenačiti s toliko in toliko nekatere druge. Ideja, da se o nekaterih vrednotah morda ni mogoče pogajat, je  izključena iz območja ekonomije, tako da so vanjo  vključene le individualne preference, kolektivne potrebe pa so izključene. Če bi  bil argument tržnih fundamentalistov, da je za skupne interese najbolje poskrbljeno z neoviranim sledenjem osebnim interesom. to ne bi bilo niti škodljivo. Problem  tržnih  fundamentalistov  je  v tem, da je  do tega sklepa prišli z zapostavljanjem kolektivnih potreb oz. v tem,  da ekonomske vrednoste niso sposbone same obdržati družbe.

Ekonomske vrednoste izražajo samo tisto, kar je v svobodnem trgovanju posmeznik pripravljen plačat komu drugemu za kaj drugega. Te vrednote predpostavljajo, da je vsak udeleženec profitni center, ki ga zabnima zgolj maksimiranje dobičkov, pri čemer izključuje vse druge premisleke. Čeprav je ta opis morda ta pravi za vedenje na trgu,  morajo delovati še kakšne druge vrednote, da ohranijo držbo oz. človeško življenje. Namesto da vrednote jemljemo kot nekaj danega, jih moramo obravnavati kot  povratne. To pomeni, da v različnih razmerah  prevladujejo različne vrednoste in da obstaja dvosemrni vzvratni mehanizem, ki jih jih povezuje z aktualnimi razmerami, kar utira pot edinstvenemu zgodovinskemu razvoju.

Vrednote  moramo obravnavati tudi kot zmotljive. To pomeni, da se bodo vrednote, ki prevladujejo v kašnem trenutku zgodovine, na neki drugi točki prav gotovo izkazale uza neprimerne in neustrezne. Tržne vrednoste so v zdajšnjem trentku zgodovine privzele pomen, ki ni primeren in sprejemljiv. V ameriki, je kot opozicija proti klintonu   nastalo   zavezništvo med tržnimi fundamentalisti in verskimi fundamentalisti. Združeni so bili v nasprotovanju obsežne državne oblasti, vendar so imeli v mislih drugačne cilje, ki so jih uresničili pod buševo oblastjo, ko je  to nenanravno zavezništvo obeh fundamentalizmov izgladilo medsebojne razlike  in tako izničilo zgodovinsko zavezanost zda idealom odprte družbe.