| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Open Source - Znanje za vse ali ne? >> Definicija odprtosti http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1078128752 Message started by A. on 01.03.2004 at 09:12:32 |
|
|
Title: Definicija odprtosti Post by A. on 01.03.2004 at 09:12:32 tale forum oz ljudje na njem smo usmerjeni v odprtost zato imamo včasih probeleme s tem kako postavit meje odprtosti, kdaj kaj zapret, zaključit, dokončat, da nebi izpadli kot zaprti. Se pravi, da nas nebi označili za neodprte. Sem opazil, da nam manjka dobra definicija odprtosti, ki bo varovala naš namen in man omogočala svobodo ustvarjanja in delovanja in dotok novih in dobrih stavri, energije in ljudi. DOBRA DEFINICIJA ODPRTOSTI, POMENI TO, DA TI OMOGOČA, DA SI ODPRT ZA DOBRE STVARI IN TO DA SE ZAPREŠ ZA OSTALE, KI NISO TVOJE IN KI TI NE OMOGOČAJO SVOBODNEGA USTVARJANJA ZATO, DA LAHKO PRIDEJO NOVE DOBRE STVARI IN JIH SPET ODPREŠ ZA VSE LJUDI. torej lahko rečemo za dobro definicijo odprtosti, da velja: odprt sem za dobre stvari, zapiram pa stare in odslužene stavri, tako da lahko se lahko v celoti odprejo nove in dobre stvari. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by stoychi on 01.03.2004 at 11:32:40 :) DEFINICIJA OPEN SOURCEA, ALI ODPRTOSTI NAJ BO ZA NAS: 1 NAŠI POSTI NAJ IZHAJAJO IZ NAŠIH RESNIC, KI JIH VSAK OD NAS DOŽIVLJA. (pišimo samo iz svojega znanja, iz svojih izkustev, ki ne vsebujejo opredelitev kakšen kdo od sogovornikov je, ali ni, ali bi moral biti) 2. NAŠI POSTI NAJ BODO POZITIVNI IN ZA NIKOGAR ŽALJIVI (naše želje so, da nihče nikogar ne žali, ali pljuva nanj kdor pa to počne, naj se zaveda, da s svojim početjem v osnovi ruši namen tega foruma. Naš osnovni namen je, da se med seboj bolje spoznamo in razširimo krog svojih prijateljev. 3. NE POZABIMO, DA SO NAŠI POSTI LAHKO ZA NEKOGA KORISTNI (drug drugemu lahko s svojimi nasveti pomagamo, pri odkrivanju samega sebe, ali odpravljanju težav v katere je kdo zašel, ali pa podelim kako pozitivno informacijo, ki bo nekomu polepšala dan. :-* :-* :-* :-* :-* :-* :o :o :o :-* :-* :-* :-* :-* :-* ps. slaba navada je železna srajca in hudo nalezljiva, kot kaka gripa, eden začne svinjat, pa se kar vsuje plaz, če on to lahko počne, zakaj ne bi še jaz? :o ::) :o :-* :-* :-* |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by A. on 01.03.2004 at 15:46:50 uh stojči to si sicer z dobrim namenom spisal samo to je bolj definicja tvojega načina dela. drugač bi moral spisat v množini, bolj na odprtost ne tolk na resnico ker ma vsak svojo veš in je jeba, če se o tem menmo kdo ma prav. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by N. on 01.03.2004 at 15:50:54 wrote on 01.03.2004 at 09:12:32:
Tole se pa izključuje. Rajši reči, da kako biti samo odprti za dobro, in spet, kaj je to dobro, za koga dobro; za slabo pa zaprt. Odprtost je znak trenutka (pa še enega trenutka pa še enega trenutka... pač nek čas, potem pa nisi več odprt - za bilo kaj, dobro slabo). Ne moreš biti hrati odprt in neodprt. Zato, ker ti nek dogodek občutiš enostransko, kot dober-in si odprt, kot nedober-in se zapreš. Zato, priznajmo si, tko ali tko vsak ve, da za vse ne moremo biti odprti, v tem konkretnem primeru za vsak način pisanja, in zakaj bi lagali. Komu lagali. Tisti ki prvič pokuka na ta forum, in se še nikoli ni na ta način seznanil z neko "duhovnostjo" bo vedel, da ne moreš biti za vse odprt, oz. ves čas odprt... tako da... Za kaj biti odprt za kaj pa ne, kje so tiste meje, to je zdaj vprašanje. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by N. on 01.03.2004 at 15:53:32 stoychi wrote on 01.03.2004 at 11:32:40:
Dodaj, da si to želiš in upaš pri pisanju, da boš to dosegel,pa bo že bolj točno. Ali ne? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by stoychi on 01.03.2004 at 19:32:12 :) ok sem popravil, mislim, da je zdaj dosti boljše, kratko, jedrnato in jasno, če so še kakšne pripombe veselo na dan z njimi. :-* |
|
Title: Re: Načela odprte družbe Post by titud on 02.03.2004 at 09:05:10 1. Svet pogovorov ustvarja virtualno izkušnjo globalne družbe . Globalnost sama po sebi pomeni, da je vanjo vse vključeno oz. da ničesar ne more obstajat izven nje. Globalnost pomeni vseključljivost oz. odprtost za vse al pa o njej ne moremo niti govorit. 2. Globalna izkušnja se mora zavedat svojih lastnih omejitev. Izkušnja globalnost ne more zadovoljit potreb posameznika po pripadnosti, zato svet pogovorov ne more postati skupnost. Preveč je živopisen, preveč je različnih kultur, tradicij, svetovnonazorskih opredelitev in duhovnih praks. 3. Odprtost oz. vsevključljivost ne izhaja iz izoliranega posameznika ampak iz njegove vpetosti v primarno družbeno okolje. Mir, osebna svoboda, strpnost, sočutje do sočloveka in okolja, ljubezen… so tako posameznikove osebne kot univerzalne skupne vrednote članov globalne odprte družbe, ki se uresničujejo v Svetu pogovorov. 4. V primeru konflikta morajo skupni interesi dobiti prednost pred posamičnimi osebnimi interesi. Ker pa ni neodvisnih kriterijev in absolutnih avtoritet, ni mogoče, vedeti, kaj skupni interesi so. Zato se posameznik lahko vključuje v simulacijo odprte družbe na Svetu pogovorov le pod pogojem, da prizna lastno zmotljivost. Zmotljivost pomeni, da nihče nima monopola nad resnico in da je skupen interes mogoče oblikovati le s postopkom poskusov in zmot. 5. Zmotljivost in v primarno skupnost vpet posameznik z univerzalnimi vrednotami, sta osnovna predpogoja za funkcioniranje Sveta pogovorov kot virtualne simulacije odprte globalne družbe. Njeni člani se zavestno odločijo, da načelo zmotljivosti in vpetost posmeznika sprejmejo kot same po sebi razvidne resnice. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by gape on 02.03.2004 at 09:42:01 titud ... jest bi rajši o slovenski družbi govoru klele, namest globalni ... čeprov zadost dobr odseva tudi globalno ... ne pa primarno ... |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 02.03.2004 at 10:57:32 gape wrote on 02.03.2004 at 09:42:01:
Sprašuješ, kako bi na forumu deloval princip: razmišljamo globalno, delajmo lokalno? Po mojem ne morem prav delovat lokalno, če nimam razdelanga globlanega principa. Na svetu pogovorov bi po mojem moral razdelovat bolj globalni princip delovanja kot lokalnega, ki ga lahko itak vsak prakticira v svojem primarnem okolju (državi, firmi, šoli, partnerskem odnosu, družini...) Na forumu se razjebemo koj, ko oba principa stlačmo v isti koš: ko od globalnosti pričakujemo, da nas bo osvobodila navezanosti/ujetosti v zaprte sitsteme primarnih skupnosti in zato vanjo vlagamo nerealna pričakovanja, ki jih ni mogoče uresničit globalno ne da bi s tem izgubl ideal o možnosti obstoja odprte globalne družbe (simulirane na forumu); ko od primarnih skupnosti začnemo zahtevat, da se bodo pokoravle načelom odprtosti in zmotlljivosti, kar ne pomeni drugega kot njihov razpad, saj čist na primarnem nivoju človek v vendarle mora imet vero v svojo popoplnost in nezmotljivost. Tko da prehod iz globalnosti v lokalnost in obratno mora potekat ob zavedanju, da globalnost ni neka na racionalnih ali iracionalnih odločitvah posameznih skupnosti ustanovljena nad skupnost (napr. ena svetovna država ali svetovna družina), ampak samo odprta družba z vedno zmotljivimi skupnimi interesi, na katere se prav zard priznavanja svoje zmotljivosti ne smemo nikol nekritično vezat in jih komerkoli uturavat kot univerzalne. V globalni družbi v bistvu ne bi smele veljat nobene druge temljene vrednote kot že veljajo v primarih skupnostih, samo da na teh vrednotah zaradi povratnih učinkov ni mogoče utemljevat interesov, ki bi veljale enako za vse. Pravila delovanja ima vsaka skupnost svoja in če želi svet pogovorov delovat lokalno pol mora dopustit, da vsaka primarna skupina deluje čist po svojih pravilih na način, ki ne ruši globalnega koncepta foruma. To, da je forum slovenski oz. lociran v neki državi, samo po seb še ne pomen, da je lokalen oz slovenski: vsaj jest njegovo vrednost zase vidim njegovi globalnosti, ne lokalnosti, zato tud tolk poudarjam njegovo odprtost. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Edi on 02.03.2004 at 15:21:19 Jaoj, stojči, spet tvoja rdečina.... RH.... ;D ;D ;D preveč Siddartho poslušaš... ;D ;D ;D... No vsaka definicija je pogojena z osebo, ki jo želi pogojit. Tako da odprtost je precej s tem povezana. To je edina resnica, in tako kot jo nekdo drug definira jo jaz pač ne. Se pa neke skupine lahko združijo po načinu svoje odprtosti. Npr: Nacisti so imeli zelo malo odprtosti, in so jo zoževali, tem bolj so zavzemali sosednje države. Ko so videli, da sami ne bodo zmogli sveta premagat, so se odprli proti Italijanom in Japoncem.... Ali tudi, različno so odprti razni duhovni učitelji, skupinice, nekje jim je vseeno če kadiš, drugje sploh član ne moreš postat.... itd.... Meni osebno je še najbliže - po čutenju - definicija Jezusa. Ampak do tja je še daleč, se jo pa nekak zavedam, tud tega da do nje pridt ni simple. Torej definicija odprtosti.... Nastavi še desno lice.... ;D ;D ;D se ve |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 02.03.2004 at 15:51:19 Jezus je tipična žrtu napačnega razumevanja odprtega delovanja oz. prenosa univerzalnih vrednt na lokalno ravnen. On je s svojo zavestno izbiro žrtvovanja svojim rabljem sicer dokazal, da njegovo poslanstvo nikol ni blo v tem, da bi naredu eno zarotniško skupnost, ampak le tem, da bi folku olajšal delovanje v svojih primarnih skupnostih z razširitvijo zavedanja na njihovo globalno povezanost. Cerku je popularnost njegovga univerzalnega nauka izkoristla za svoje sektaške namene in za ambicijo, da zgradi univerzalno cerku kot skupnost pravovernih in ne za razlago globalnosti kot odprte družbe zmotljivih posameznikov, vpetih v primarne skupnosti. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by klimax on 02.03.2004 at 16:44:46 titud: to je pa za v okvir ;) meni se zdi to globalno povezovanje, kot izraz ljubezni, nekaksna absolutna resnica, ceprav je se vedno samo resnica do katere prides cist subjektivno, zatorej je vedno samo v relativnem odnosu z absolutno... zato se mi, da je bilo "znanje" kot ga je cerkev hotela ohraniti v svetem pismu ze takoj na zacetku obsojeno na propad, saj se take absolutne resnice nikoli ne mors priuciti z znanjem, ampak jo lahko dozivis samo na svoj nacin z izkusnjami in zavedanjem, ravno zaradi tega ker si z absolutnim vedno v relativnem odnosu. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by en_bk on 02.03.2004 at 17:25:45 klimax wrote on 02.03.2004 at 16:44:46:
hm...kaj res? :-/ Je znanje, shranjeno v kakršni koli obliki, res obsojeno na propad, ker ga v danem trenutku še ne znamo, nismo sposobni ali nočemo uporabiti? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 02.03.2004 at 19:46:32 A., Stoycchi, Meni se zdi, da bi vidva rada semle zapakirala forumski bonton, samo meni nalepka odprtost zraven ne pase povsem. Odprtost je lahko cisto abstrakten pojem, ki je nastal skozi stevilne vsakdanje metafore. Razpravljat o odprtosti je enako enostavno kot razpravljat o ljubezni (po mojem mnenju prakticno nemogoce). Mogoce bi se naslo kaj, kar bi lahko bilo skupno vsem primerom (recimo da odprtost izkljucuje vnaprejsnje zavracanje, ali da odprtost pomeni da se ne uporablja argumentov proti osebi ampak proti temu kar je oseba izjavila / naredila) ali pa tudi ne. Tako da je ponavadi za karkoli dobro zadevo omejiti na kaksno cisto konkretno problematiko, ali zelo jasen problem, potem je pogovor bistveno lazji. Recimo na odprtost za drugacne poglede, odprtost za spremembe ipd. Vama zelim, da uspesno ujameta to izmuzljivo odprtost. bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by stoychi on 02.03.2004 at 21:16:28 :) iz moje prakse lahko povem, da obstajajo dve vrsti ljudi, ki komunicirajo preko forumov. Eni mislijo, da s tem ko so anonimni si lahko dajo duška in si privoščijo, da obkladajo kogarkoli kakorkoli hočejo in na kakakršenkoli način in drugi, ki komunicirajo, preko foruma, kot bi sogovornik sedel nasproti njim in jim gledal v oči. Za mene je druga varianta dosti prijetnejša in poštena, ker ko se ta dva človeka spoznata se razveselita, medtem, ko je prvima dvma običajno nerodno. Imel sem priliko, da me je nekaj ljudi na nekem forumu ne da bi me poznalo žalilo in poniževalo, kolikor se je dalo. Vsakega od njih posebej sem javno povabil na razgovor ob točno določeni uri na določen kraj, naj pridejo in mi v oči povejo, kar jih teži. Misliš, da je kdo od njih prišel? Niti eden sam. Človek dobi kar nekak vtis, da bolj ko se nek človek nečesa boji, več si upa preko interneta blatit in poniževat nasprotnike. Mogoče tisti, ki žali doživi občutek trenutne zmage, ki pa je dolgoročno nedvomno zanj hud poraz, ker lo človek komunicira z drugimi, vedno komunicira tudi sam s sabo zato vedno predlagam nasvet: IMAŠ PRAVICO BITI PRIJAZEN |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by klimax on 02.03.2004 at 22:15:03 en_bk wrote on 02.03.2004 at 17:25:45:
ne gre za to da ga nebi hotl uporabit, ker je znanje pravzaprav tisto kar nam omogoca tak razvoj, pac pa gre za to, da z znanjem ne mors pridt do neke absolutne resnice. zakaj si je clovek spomnil toliko razlicnih religij...katera je prava ? zakaj je med njimi toliko sporov ? razum ima vedno nekje mejo, kjer si more neki izmislt in zacne postavljat neke aksiome kot "bog obstaja" ali pa "vesolje je sestavljeno iz strun in zank", zato pravim da je znanje le nek pripomocek, ne pa nekaj kar bi te lahko osrecilo... |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by vida on 03.03.2004 at 09:10:43 stoychi wrote on 02.03.2004 at 21:16:28:
... PRAVICO ??? ??? ??? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by vida on 03.03.2004 at 09:19:37 titud wrote on 02.03.2004 at 10:57:32:
... ali uporaba slovenskega jezika še ne zadosti temu, da rečemo da je to slovenski forum ??? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 03.03.2004 at 09:22:04 klimax wrote on 02.03.2004 at 22:15:03:
logicno je da omejen (jaz) ne more spoznati neomejenga (Boga). ampak neomejen ne more bit neomejen, ce se ne more narest poznanga omejenmu po svoji neomejeni volji. zato je ciz res, da spekulativno znanje ni dovolj, potrebna je predanost. jaz, kot ena izmed individualnih dus, lahko spoznam Boga le po njegovi milosti in lastnem trudu (iskrenosti in cisti zelji). Quote:
ker mas ljudi z razlicno globokimi penetracijami v absolutno realnost in vsak zase ima relativno prav. spori so takrat, ko nekdo svojo relativno penetracijo razglasa za absolutno in ob tem zanika/ne spostuje drugih. ce pa nekdo dejansko pozna/spoznava absolut (na zgori opisan avtenticen nacin) pol bo znal tko sebe kot vsazga druzga "prijetno" umestit znotri absoluta in tuki ni govora o kaksnih sporih oz. nasilju. Quote:
res je. znanje nas lahko iz materialnega sentimentalizma pocas pripelje do obale absolutne resnice. predanost pa nas porine notr in nauci plavat. Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by t on 03.03.2004 at 09:52:10 s tole odprtostjo je tako kot s spolnostjo pri ženskah: če dajo vsakemu, so kurbe, če nikomur pa frigidne prasice sicer pa se je že sam klic po definiciji zastavil nekoliko narobe: to ni bilo vprašanje po definiciji, ki naj bi po defoltu povedala, kaj odprtost je, temveč po regulativu-zakonu, s katerim bi si lahko pomagali pri odločanju (tako kot je to regulirano z zakonskim stanom pri ženskah: samo in predvsem z možem z ostalimi pa ne) je pa lepo že, če se strinjamo, da odprtost sama po sebi ni nič dobrega ali slabega, temveč je odprtost vedno samo odprtost do nečesa (tu seveda gre samo za splošnejši praktično človeški princip, kjer velja pravilo zlate sredine, če hočemo več pa moramo poseči drugam) uživajte! |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 03.03.2004 at 10:44:54 klimax wrote on 02.03.2004 at 16:44:46:
Tole si pa čist po tidovsko razpredu ::) ;). Ljubezen je filing, ki ga je glih zarad tega, ker ma tak globalen potencial v seb, najbolj jebeno sprovajat lokalno. Vsaka kultura pa skupnost pa posmeznik mora najt svojmu času pa prostoru najbolj primeren način, da jo izraraz. V ozadju tega filiga pa je itak težnja po reprodukciji kot načinu osebne udeležbe v večnosti, zato je ljubezn tud osnovna religozna in ideloška tema. Quote:
Ljubezen se kot nekaj aboslutnega se posamezniku ne more izkazovat drgač kot skoz nekaj konkretnega, to je parcialno. Vsak posameznik mora znat ljubezen artikulirat, jo vzet kot osnovo odnosa do nečsa, če ne ljubezen ne more odrigat svoje vloge na tem svetu. Zato mora imet najprej vero v to, da ljubezen vlada in hkrata neko znanje o tem, na kašnen način se ljubezen v določenih socilanih in zgodovinskih okoliščinah šera. Jezus je to vero pa to znanje hotu naredit dostopnemu vsakemu človeku, cerku pa le verujočim v jezusa po njenem pooblastilu. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 03.03.2004 at 10:52:30 titud wrote on 03.03.2004 at 10:44:54:
v bistvu ce podrobn pogledas vids, da obstaja samo ta tema, ta scenarij. ksn "film" je boljsi ksn je slabsi. ksnga se navelicas, ksnga pa lohk gledas (ali igras) v vecnosti. Quote:
ce zares verjames, da ljubezen vlada... pol se ji prepusti, predaj. ce bos iskren, pol nbena prepreka ne more pridt vmes. zakaj? ker ljubezen vlada in tud vedno prevlada. :) Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by klimax on 03.03.2004 at 10:54:21 Quote:
ja ampak vse se ustavi ze pri tem ko reces bog, saj je le-ta nek relativen konstrukt omejenega razuma, ki se trudi opisat nekaj absolutnega, nezavedajoc se da je z njim le v relativnem odnosu... Bi bog sploh obstajal, ce se nebi sprasevali vprasanj kot kaj je ustvarilo obstajanje ali pa zakaj smo tu ? Zato ne mors postavt ene dogme, da je potrebna predanost, ali pa da je potrebno zdruzevanje, ker za enga velja neki, za nekoga pa cist neki druzga. Zarad tega pomojem ze takoj zgresis ko skusas neki razumsko formalizerat v besede in rect to je resnica. Znanje sicer je lahko zelo uporabno, samo v njemu ni nic resnice... Ce bi ze mel moznost vprasat boga, kaj je smisel zivljenja, bi se ti pomojem fajn zasmejal...to je pa tud vse kar bi dubu ;) |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 03.03.2004 at 10:55:48 vida wrote on 03.03.2004 at 09:19:37:
Slovesnskosti foruma jest razumem kot forum, ki favorizira parcialne interese slovenije kot etnične/državne, t.j. primarne skupnosti, kot globalne interese. To dvoje je treba razdvojit, ker kdor tega ne zna razdvajat, začne svoje interese uturavt svetu al pa se pred svetovnimi vrednotami zapirat. Slovenija to zarad mene lahko čist legitimno počne, samo za tale forum jest ne bi bi želu, da bi se kljub slo jeziku, v katerem je pisan, z slo v celot poistovetu. Po moje je njegova vrednost v prezežku in da je glih zarad tega presežka lahko tud zlo uporaben za vsakega državljana, ki je tko al drgače vpet v to enično skupnost. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 03.03.2004 at 11:10:09 klimax wrote on 03.03.2004 at 10:54:21:
ciz logicno je, da o Bogu ne morm govort. ker kako lahko omejen (jaz) govori o Bogu, ki je neomejen? ampak, Bog tud ne bi bil neomejen/vsemogocen, ce ne bi mogu izvest, da omejen govori o neomejenem kolkr mu ta pac dopusca. Quote:
nic ni absolutno/v vseh pogledih razlicno in nic ni absolutno/v vseh pogledih enako. zato lahko iz vidika enosti govorim, da je predanost Bogu za vsakega izmed nas (individualnih dus) najboljsa pot. razlicno pa je kako jo bo vsak izvajal. vsebina bo enaka, zunanja oblika izvedba pa bo najbrz razlicna. Quote:
zakaj ne bi pisal/govoru, ce pa mam to pravico in moznost tako kot ti. mava pa vsak tud pravico in moznost, da drugemu bodisi verjameva ali pa ne. Quote:
moznost imas... in ce bi bil iskren bi res na zacetku dobil prijazen nasmeh, pol prijazna navodila in na koncu spet vseprivlacen nasmeh katermu se ne bi mogu niti hotu upret. Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 03.03.2004 at 11:21:16 t wrote on 03.03.2004 at 09:52:10:
Odprtost je lahko samo globalna ali pa je ni, globalna družba pa zato nikol ne sme postat skupnost, ker vsaka skupnost mora bit vsaj omejeno zaprta zato da lahko izvaja pravo in regulativo, na podlagi katere se lahko vzdržuje kot skupnost. Zato kdor bo na forumu iskal odprtost ne bo našel na njem zadovljitve kot jo mu lahko da le skupnost in kdor bo iskal supnost ne bo mogu zadovoljit svoje potrebe po uvidu v celostnostnost, ki jo mogoče najt le z vpogledom v globalno. Če bo šel v forum v regulativo, bo morda preživu kot skupnost, če pa bo ohranu odprtost, pa se bo kot skupnost ukinu in ostal kr_neki/kr_eden, tko kot je tud zdaj: ena simulacija globalosti, v katreri so vsi interesi udeležncev razpoznani kot potencialno zmotljivi a hkarti dajejo ogromen nabor opcij, se katerimi lahko čist koristno vrednostno orientiramo vsak v svoji skupnosti, pa naj bo to magari slovenija, ki je sicer skupnost nas vseh, a še vedno 'samo' skupnost. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 03.03.2004 at 13:40:36 titud, a se strinjas, da je v neki skupnosti prijetno bit, ko vsi delujejo za skupni, ki je hkrati tud interes vsakega posameznika? ilustracija : v firmi vsak delavec dela svojo nalogo, ki mu popolnoma ustreza in rezultati uspesnega dela vseh se razdelijo med delavce popolnoma v skladu z njihovimi lastnimi, individualnimi potrebami in zeljami. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 03.03.2004 at 14:06:31 Jest živim bolj ali manj zadovoljivo v kar nekaj takih skupnostih , ampak nemogoče je katerokoli od teh nategnt čez vse druge, ne da bi se od drugih omeju al pa čist zapru. In še naprej nameravam bit aktiven čalan vseh teh skupnosti, vendar rabm ozvestit eno izkušnjo univerzalnosti/globalnosti, ne da bi se mi blo treba zapirat v kakšno novo skupnost: ker kakorkoli naj bi bla ta še tako splošna/krovna skupnost vseh skupnosti, bi bla to še zmerom skupnost, ki mi lahko nudi le omejeno izkušnjo globalnosti. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 03.03.2004 at 14:14:32 titud wrote on 03.03.2004 at 14:06:31:
:) Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by en_bk on 03.03.2004 at 14:38:45 titud wrote on 03.03.2004 at 11:21:16:
He he, titud...a da družba ni skupnost? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 03.03.2004 at 15:35:15 en_bk wrote on 03.03.2004 at 14:38:45:
Družba v pomenu vsi ljudje na svetu ni skupnost in po moje ne sme nikol postat skupnost nelgede na to kašne ambicje ma kdo z gobalnostjo. Ker skupnost je v svoji zaključenosti nujno pristranska, nujno nekaj vključeuje in nekaj izključuje in za svojo pristranskost nujno mora vzdrževat s pravno ali kakšno drugo obliko regulacije, pa naj je še tko nefoormalna, demokratična in svodona. Globalana družba ni niti skupnost teh skupnosti niti ukinitu vseh skupnosti, ampak sistem v skupnost vpetih posmeznikov, ki se morajo zavedat, da katerikoli skupni interes že izrazjo, je zmoten, zato mora bit sistem do konca odprt, da se lahko zmote sprot korigirajo in odpravljajo. Pristranost si posmezna skupnost konc koncev lahgko privoči, za globalno skupnost pa bi bla usodna, zato se družba edino s svojo odrtostjo lahko zavaruje pred tem, da ne podleže skušnjavi, da bi sploh postala skupnost. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 03.03.2004 at 15:58:31 titud wrote on 03.03.2004 at 15:35:15:
skúpnost - 1. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto 2. skupina ljudi, organizirana za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb Zakaj pa vseh ljudi ne bi mogli družiti skupni interesi, potrebe in cilji? Saj v tem je ravno priložnost za odpravo lokalnih pristranskosti. na račun drugih, ki so vedno povzročale toliko gorja. Sodobna sredstva (komunikacij) danes že omogočajo, kar v preteklosti še ni bilo mogoče v takem obsegu. Pristranskost, enaka za vse ljudi, je manj nevarna, kot pristranskost posameznih skupin, ki so pristranske druga do druge, kar je vedno vodilo le v nenehne konfilkte in vojne večjih razsežnosti. Zato v naslednjih fazah globalizacije neizbežno sledi tudi vzpostavitev globalne skupnosti. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 03.03.2004 at 16:50:43 Bardo_Thodol wrote on 03.03.2004 at 15:58:31:
Vzpostvitu načel, po kašnih naj medsebojne odnose urejajo skupnosti, še ne pomen vzpostitve krovne skupnosti. Ker finta teh načel je, da so zmotljiva in da predpostavljajo vpetost vsakega zemljana v svoje primarne skupnosti. Zarad tega ta načela tud ne morejo bit restriktivna in zato takim načelom pa posameznik ne more pripadat tko kot lahko pripada skupnosti, ki ga za nespoštovanje svojih pravno/moralnih in vrednot lahko tud sankcionirajo. Odprta globalana družba po defoltu ne more bit skupnost in vsaj jest ne vidm nobene tendence k temu, da bi se kot taka magari samooblikovala. Katerakoli skupnost (državna, ekonomska, religioozna, kulturnocivilizacijska....), ki želi svoje interese razglasit za globalne, naleti na tkorekoč instinkitven odpor drugih skupnosti in tvega konflikt civilizacijskih razsežnosti tkorekoč na življenje in smrt. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 03.03.2004 at 17:12:10 titud wrote on 03.03.2004 at 16:50:43:
Tudi v skupnostih, ki jih kot take priznavaš, obstaja toliko raznolikosti, pa ne samo načel, da v primerjavi z globalno skupnostjo prav velike razlike ni videti Sicer pa skupnosti itak ne določajo skupna načela, ampak skupni interesi in te je na srečo tudi lažje prepoznati pri vseh ljudeh za enake, kot pa nekakšna abstraktna načela. Ker oblikovanje skupnosti itak ni nikoli izhajalo iz skupnih načel, čeprav so se v tej vlogi hotela prikazovati, bi bil že skrajni čas, da tovrstni anahronizmi odromajo v ropotarnico zgodovine. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 03.03.2004 at 21:21:50 Bardo_Thodol wrote on 03.03.2004 at 17:12:10:
Tle maš prov. V bistvu bi načela ureditve odprte družbe morala izhajat predvsem iz tistih družbenih skupnosti, ki tud sama znotraj svojih ureditev upoštevajo načela odprtosti. Gre za vzajemen proces interakcij odprtimi med skupnostmi, ki rezultirajo v odprti družbi. Quote:
Tle maš spet v mislih skupen interes po preživetju? Ta interes se npr. brez temljenga načela ne delaj drugmu kar ne želiš, da bi drug delal teb, hitr obrne v načelo kdo bo koga oz. v preživetje enih na račun pokončanja drugih. Quote:
Hočeš rečt, da če bi načela res kakšen smisu in veljavo, pol bi se morala oblikovat pragmaitično kot izraz najboljše preživetne strategije in ne obratno, da se na podlagi načel oblikuje najboljša preživetvena strategija skupnosti? Po moje bi se v odprti družbi moral nardit kompromis: določijo se temeljna načela, potem pa se na njihovi podlagi z medsebojnimi transakcijami izoblikuje najboljša strategija. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 04.03.2004 at 09:55:16 titud wrote on 03.03.2004 at 21:21:50:
Zanimivo, da je takoimenovano zlato pravilo, "ne delaj drugemu, kar ne želiš, da drugi dela tebi" in ki je poznano že par tisoč let, malo obrnjena verzija že omenjene optimalne "tit for tat" strategije, če jo formuliramo takole: "delaj drugemu, kar drugi dela tebi" Quote:
Mislim, da bi bil to napačen vrstni red, če bi najprej določili načela in se potem po njih striktno ravnali. Načela se morajo izkristalizirati skozi prakso, skozi padce in vzpone, skozi poskuse in napake in če se tam izkažejo kot dobra, se jih upošteva, sicer pa striktno upoštevanje načel zaradi načel samih nima nobenega smisla. In ali je odprta družba sploh možna? Vsaka družba je več ali manj zaprta, znotraj svojih meja teritorija, znotraj postavljenih pravil in norm, in nenazadnje smo kot globalna človeška družba zaprti na tem planetu. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by DaBi on 04.03.2004 at 10:05:06 Kakor hitro je govora "o družbi", je le ta že definirana z nekimi svojimi določenimi zakonitostmi zaradi katere - je družba, in v tem istem trenutku postane omejena. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 04.03.2004 at 10:19:11 bardo, zakaj se vsi tok trudimo preziveti, ce pa baje se nihce ni prezivel? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 04.03.2004 at 10:33:57 wrote on 04.03.2004 at 10:19:11:
Saj se ne vsi. Eni obupajo in se fentajo .. Catch pa je v tem, da bolj ko se trudiš, težje je ... A ti ne verjameš v večno življenje, ko praviš, da baje ni še nihče preživel? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 04.03.2004 at 10:47:59 Bardo_Thodol wrote on 04.03.2004 at 10:33:57:
ene par dni nazaj si mal drgac govoru : Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 13:05:39:
in : Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 11:27:06:
Quote:
aja, zakaj pa pol? Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 11:27:06:
in : Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 10:24:55:
Quote:
po zgoraj napisanih tvojih postih je indirektno dost jasno razvidno, da tudi ti verjames v vecno zivljenje. Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 04.03.2004 at 11:04:36 Nagon po preživetju se preko genov prenaša na vsa živa bitja, kar je tudi logično, saj bi brez tega mehanizma življenje že zdavnaj zamrlo. Kot vsak mehanizem, pa je tudi ta podvržen deviacijam in tako se v določenem trenutku lahko pri nekaterih posameznikih pojavi tudi nasprotni nagon po samouničenju. Boj za preživetje je treba razumeti v širšem smislu, ki ne teži po kategoričnem preživetju posameznika. Od preživetja posameznika je namreč pomembnejše preživetje vrste. Kadar je na tehtnici preživetje vrste in preživetje posameznika, bo narava logično izbrala preživetje vrste in žrtvovala posameznika. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 04.03.2004 at 11:14:51 Bardo_Thodol wrote on 04.03.2004 at 11:04:36:
se prav nagon po prezivetju ni univerzalen (kar si dostkrat napisal), ker obstaja tud nagon po samounicenju (kot pravis zdaj). kar je univerzalno je lahko v tem primeru edino nagon. torej aktivnost. v razlicne smeri. Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 04.03.2004 at 11:22:49 wrote on 04.03.2004 at 11:14:51:
Univerzalen v smislu, da se po njem ravnajo vse vrste in ne v smislu, da velja za vsakega posameznika in to prav za vsakega posameznika, vedno in povsod od tu do večnosti ... 8) Nagon po samouničenju je mogoče malce nerodna uporaba besed, saj ne gre za gensko prenosljivost, lahko pa pri posameznikih v dani situaciji pride tudi do gona po samouničenju. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 05.03.2004 at 10:44:22 Bardo_Thodol wrote on 04.03.2004 at 09:55:16:
Ta obrnnjena strategija je posledica neupoštevnja prave, ker računa na to, da bo folk, ki bo delov nekomu tisto, kar ne želi, da bi oni drugi delal njemu, dobu to lastno dejanje povrnjeno v enaki meri. Lahko ga bo to počasi izučlo, da se bo dejansko začel držat pravega pravila, lahko pa tud, da bosta dva drug drugega še naprej zavestno goljufala in računala na to, da bo pri tem početju eden pač bolj spreten od drugega. Pri pravem temeljnem načelu se ne more zgodit, da bi bilo goljufanje medsebojna strategija sploh, ker nihče z goljufanjem niti prične ne. Jeba tega pravega načela pa je, da predpostvlja idealnega posameznika, ki pa ga ni, zato na neostoječem idelanem posmezniku ni realno gradit idealne skupnosti. Quote:
Edino prazprav res zagotovo veljavno in trajno načelo je povratnosti vrednot, iz katerga izhaja, da vse skupne vrednote prazprazaprav izhajo iz naše nepolne/napačne percepcije relanosti. Le odprta družba, ki je utemljena na tem načelu, je sposobna pripoznavat zmotnosti svojih vrednost in zagotavljat uravnovešeno relanost, ki ne vodi k hkrati zlomu vsakršnih vrednot. Quote:
Globlana družba je edina družba, ki se ji ni treba pred ničemer zapirat in za katero bi bilo usodno, če bi bi se organizirala po logiki zaprtih družb. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 05.03.2004 at 10:47:00 titud, brez idealnega posameznika ti ne bi mogu sploh zaznat/definirat zmotljivosti/nepopolnosti posameznikov na katerih bi ti gradil svojo "idealno" skupnost. torej indirektno priznavas/verjames/obcutis absolutno idealnost/idealnega. Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 05.03.2004 at 11:02:52 titud wrote on 05.03.2004 at 10:44:22:
Zlato pravilo se opira na subjektivne želje (ne stori drugemu, kar ne bi želel da drugi stori tebi) in je bolj mutno, manj transparentno od pravila "tit for tat" ki kristalno jasno in nedvoumno določa, kakšen naj bo tvoj naslednji odgovor. Ne smeš pa tudi pozabiti, da je po tem pravilu prvi korak vedno kooperativen in prijazen. Sicer pa nihče nikogar ne sili v upoštevanje pravila. Gre preprosto za to, da kdor ga ne upošteva, v globalu pač tvega izgubljanje. Quote:
Me prav zanima, kako bi takoimenovana odprta globalna družba reagirala naprimer na morebitno bližnje srečanje s kakšno izvenzemeljsko civilizacijo? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by vida on 05.03.2004 at 12:00:21 Bardo_Thodol wrote on 05.03.2004 at 11:02:52:
mene pa še prej soočenje s kakšno zemeljsko, ki pa se sicer obnaša kot nezemeljska ... ??? ??? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Edi on 05.03.2004 at 12:13:09 vida wrote on 05.03.2004 at 12:00:21:
;D ;D ;D ;D ;D Goood ;D ;D ;D ;D |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 05.03.2004 at 12:44:13 vida wrote on 05.03.2004 at 12:00:21:
To že itak dobro vemo, kako so zgledala bližnja srečanja različnih zemeljskih civilizacij. Tiste "bolj civilizirane" so "manj civiliziane" oplenile, posiljevale, zasužnjevale, nasilno pokristjanile in izvajale tem podobne dejavnosti, kot se za civilizirane družbe tudi sicer spodobi. 8) |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 05.03.2004 at 12:50:55 Bardo_Thodol wrote on 05.03.2004 at 11:02:52:
Želja temlej vsaj le na eni subjektivni oceni ( je le dober namen) in kot taka torej predpostvlja potencilano zmotnost ocene, kaj je za nekoga drugega dobro. Na tak način vzpostvljenja realnost ima boljše pogoje za ravnovesje kot 'tit for tat', ki lahko s svojo premočrtnostjo kreira pristransko realnost do svojga zloma. Quote:
V strategijo so vključene le induvidulane preference, saj stregija izhaja iz predpostavke, da je za skupne interese najbolje poskrbljeno s sledenjem induvidualnih interesov. Krize skupnosti, ki je so utemljenane na takšnih pricipih, je možno spremljat vsakih vsakih par let in so vse bolj globalne, tko da si jest tega recepta obnašanja ne bi upal predpisat za cel svet. Quote:
Te izvenzemljske civilizacije so konstrukt (produciran v začetku blokovske delitve), ki deluje kot voda na mlin težnjam, da bi se človeštvo globalno organizaralo kot zaprta skupnost. Temu zapiranju človeštvo v skupnost, (ki bo služila interesom poblaščenih, ki edini vedo, kaj je človeštvo dobro) služjo tud vse teorije zarote in katastrofični scenariji. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 05.03.2004 at 13:06:53 titud wrote on 05.03.2004 at 12:50:55:
Subjektivna ocena iz strategije "tit for tat" ni izključena, je le bolj odkrita in jasna, je odkristosrčna, saj ničesar ne skriva. Zlato pravilo mi s svojo pasivno držo nekako odpove že pri primeru, ko se srečam z ranjencem, ki si želi, da mu pomagam, vendar mu jaz pomoč zavrnem in mu ne pomagam, ker si kao tudi jaz (tu pa nastopi moja subjektivnost) pa ne bi želel, da bi mi on pomagal, če bi bil jaz v podobni situaciji. (Valjda, če sem pa jaz zdravnik on pa ne 8) ) Quote:
To ne drži, saj se pravilo lahko uporabi naprimer tudi na meddržavnih ravneh, kjer se na isti način varujejo skupni državni interesi. Quote:
Izvenzemeljske civilizacije po moje niso naš konstrukt in verjamem, da res obstajajo. Drugo vprašanje je ali so dovolj blizu, da bi nas lahko dosegle in v kakšne namene so te ideje lansirali v medijih v času hladne vojne. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 05.03.2004 at 15:29:07 Bardo_Thodol wrote on 05.03.2004 at 13:06:53:
Subjektivnost take vrste ne nastop v primeru, če se zavedamo medsebojne globalne povezanosti in če si hkrat priznamo, da smo pri vsaki svoji misli in dejanju lahko kljub dobronamernosti zmotljivi. Quote:
To funkcionira na meddržavni ravni, dokler je vsaka skupnost sposobna ščitit svoje interese sama al pa v okviru zavezništev, katerih ambicija ni samo zaščitit svojih interesov ampak jih uturiit tud vsem drugim kot globlane interese. Komunizem je imel globalno ambicijo, kapitalizem jo ima še in edina alternativa za svet je ta, da mu ta ne zavlada s svoji tržnofundamentalistični obliki in da skupnosti razpoznjao svoj obstoj in razvoj edino v odprti družbi, ki pa je ni mogoče vzpostavt drgač kot skoz zavezništvo oz. prevlado odrptih skupnostih nad fundamentalizmi vseh vrst in oblik. Quote:
Kozmićne intelegince, če obstajajo, so valjda tolk inteligentne, da se v odnose z nami ne bodo spustile po strategiji, ki smo si jo mi postavili za urejanje medsebojnih odnosov. Edina šansa, da se nam razkrijejo, je v tem, da najprej skupnosti zemljanov dosežemo stopnjio inteligence, na kateri se bomo med sabo začel sprejemat po načelih odprtosti, ker edino na ta način nam bo tud nezemeljeske civilizacije uspel sprejet medse brez izključevanja, vojn, pretresov in zlomov. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 05.03.2004 at 16:24:22 titud wrote on 05.03.2004 at 15:29:07:
Fundamentalizem in odprta družba seveda nimata prav dosti skupnega in se izključujeta. Odprta družba je lahko le tista, ki ponuja roko vsakemu, ki jo je pripravljen sprejeti (tit for tat). Ne razumem pa, kaj naj bi pomenil tržni fundamentalizem? Quote:
Življenske oblike v vesolju so lahko na zelo različnih stopnjah razvoja in ni nujno, da so vse na višjem od zemeljskega. Po nekih ocenah, ki jih je treba seveda jemati z rezervo, a so vendar vredne pozornosti in ki upoštevajo različne faktorje od starosti vesolja in upoštevanja razvojnih ciklusov zvezd, ter verjetnost pojavljanja različnih kozmičnih katastrof, naj civilizacij na bistveno višjem nivoju od zemeljskega ne bi bilo prav veliko. Verjetnejši so mnogoštevilni biosistemi, kjer življenje ni na dosti višji razvojni stopnji, kot je bil na Zemlji pred daljnimi milijoni ali milijardami let. Možno je tudi, da se je v naši neposredni bližini, na Marsu, življenje začelo vzporedno z življenjem na Zemlji, vendar je zaradi neugodnih kozmičnih razmer po milijardi let zamrlo, torej še preden bi lahko doseglo nek višji večcelični nivo. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by A. on 06.03.2004 at 08:38:34 kot snovalec sem vedno presenečen kolk lahko ljudje filozofirajo o nečem kar postavimo. res nevrjetno, naprimer postaviš neko noro arhitekturno stavbo in folk matr jim piše lahk dva meseca po cajtngih kaj je s to stavbo, kakšna je kakšna ni, kaj bi lahko bilo, in kaj bo? aiiiij ? men je to noro, da ne rečem nedojemljivo. če vprašam ljudi a ma kdo idejo, a bi dali to ali kakšno novo opeko, pol pričakujem kakšno idejo, ne pa filozofije od izgleda do atomske strukture?? predvsem pa me fascinira, da nekateri uspejo 2 let filozofirat, ampka res nedojemljivo sej mi v tem času postavmo več kot 20 uspešno zaključenih projektov. e bi razmel če bi dal vsaj kakšen konkreten predlog, ampak ne? oni se zgovarjao o vsem drugem razen o tem kar je vprašanje. bom rekel poglej definicijo, predalaj, razdelaj, dopolni, napiši novo, ne blodne, samo definicijo! |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by t on 06.03.2004 at 10:52:32 wrote on 01.03.2004 at 09:12:32:
A., če mene vprašaš, ti še samega sebe ne razumeš; po eni strani bi rad definicije, v isti sapi pa že zahtevaš regulative (definicija nam pove kaj nekaj je, ne pa kako naj bi mi s tem pedenali) če bi bil ti malo bolj odprt, bi mogoče to tudi že prebral, saj je tukaj že bilo napisano in če smo pri odprtosti, je ravno odprtost tista, katere z raznimi regulativi ne bi smeli omejevati: nekaj kar je odprto pač ne more biti hkrati omejeno, če poenostavim, nečesa, kar je odprto ne moremo zapirati, zato, da bi bilo še bolj odprto in odprtost ni nekaj, kar bi bilo samo na sebi in samo po sebi za sebe, odprtost je vedno odprtost nekoga, za nekaj uživaj! |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 06.03.2004 at 10:56:23 wrote on 06.03.2004 at 08:38:34:
Bodi no malo bolj odprt :D Na začetku topika si postavil neverjetno definicijo odprtosti, po kateri ti noben filozof ne seže niti do kolen in ki odprtost definira tako, da se zapreš ;D ;D ;D Odprtosti ni treba nič definirat, ali si odprt ali pa nisi .... just as simple as that .... |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 08.03.2004 at 08:19:46 t wrote on 06.03.2004 at 10:52:32:
Ta dvojnost izhaja iz tega, ker ni jasne razmejitive med forumum kot odprto družbo, kjer se na podlagi najširših možnih univerzalnih vrednot srečujejo posamezniki vpeti v primarne skupnosti in forumom kot skupnostjo teh posameznikov. Prvo načelo foruma bi moralo po moje bit, da forum, če hoče bit res odprt, ne more bit skupnost. In drugo, da je lahko odprt le, če posamezniki v njem delujejo po načelih odprte družbe, torej da tud primarne skupine, v katere so ti posmezniki vpeti, v medsebojni interkaciji sprejemajo načela odprte družbe. To ne pomen , da se mora posameznik odpovedovat svojim vrednotam, s katerimi je vpet v primarne skupnosti, ampak le, da v interakciji z drugimi posamezniki, ki so prav tako vpeti v svoje skupnosti, priznava načelo, da je njegova interpretacija skupne relanosti nujno nepopolna, pristranska in torej zmotna in da zato nihče nima v posesti globalne resnice. Da je edini namen medsebojne interakcije na forumu (ki tako zmotnost zaradi povratnosti misilečih bitij tudi ustvarja) ta, da drug na drugega na zmotnost in pristarnost opozarjamo in na si na tak način pomagamo ozaveščat zmotnost lastne precepcije realnosti in si s tem uravnotežamo po defoltu neuravnoteženo skupno realnost, ki jo nujno ustvarjamo skoz medsebojno interakcijo skupin ali posameznikov in ki se ne sme ne sme brez medsebojnih korektivov prenest na globalno raven, če ne si bo človeštvo seb in vsemu živemu ustvralo neravnovesje, ki ga bodo bodo zmogle ponovno uravnovesit kvečjemu nezemeljske inteligence. A., to je po moje lahko edin namen foruma, ki bi se ga dalo formulirat kot dobrega/pozitivnega in bi ga kot takega moral vsak udeleženec foruma sprejet pri regulaciji odnosov tako do drugih kot do samega sebe. Temu načelu odprtosti bi se morale prilagodit tako skupine, ki že obstajajo in se njeni člani vključujejo na na forum s svojo precepcijo realnosti ali pa skupine, ki se ustvarjajo na forumu samem. Meni je čistio ok, da se na forumu take skupine ustvarjajo, samo se morajo zavedat, da si nobena foruma ne more 'prisvojit', če hoče forum ostat dejansko odprt. A., lahko tele zgoraj spet imenuješ za neplodno filozofiranje, ampak za tem stoji moja osebna dvoletna izkušnja sodelovanja na tem forumu, ki me je, kadarkoli sem ga začutu kot skupnost z nekimi svojimi vrednotami, pravili in omejitvami začel blazno dušit in ogrožat mojo vpetost v primarno skupnost. Seveda pa mi prav s svojo odprtjo hkrat tud blazno razpredel mreže, ki sem jih s svojimi vrednotami stkal v primarni skupnosti in se vanje dostkrat počutu zaplezanga, ker nism najdu načina, da bi jih lahko šeral in njihovo univerzalno veljavnost preverjal izven te primarne skupnosti. Ta dvojnost po moje tišči skor vsakega udleženca foruma in kakorkoli si jo v medsebojnih interakcijah pomagamo razreševat, držat bi se moral edinega pravila, da se pravega pravila odrtosti ne more določit in da ga lahko vzdržuje le pozitivna vera v to, da so vse druge izbire slabše. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by A. on 08.03.2004 at 08:50:15 1. definicija je nekaj kar definira določeno stanje, dogodek, dejstvo, načelo, zakon. recimo definicija v matematiki lahko določa pravilo oz obnašanje formule. pol naprej je teorija, zakon... zdej stvar je mal globja, preden se določi definicija, lahko obstaja tudi namen definicije. 2. pa odprtost ni glavni namen foruma. Glavni namen foruma je prijateljstvo, druženje izmenjava znanja, dopolnejvanje, soustarjanje, odprtost je le in samo način dela!!!! samo tiutud in ostali so to naredl za glavni namen oz način dela hočejo upeljat kot rešitev sveta in pol nategujejo to čez cel forum. To sicer v splošnem lahko upeleš kot rešitev, ampak treba je definirat prostor v katerem velja in namen, za katerega jo damo. ker os valda je osnova delovanja fraktalnih struktur, samo naj se ve namen pa os ni njihov, namen je učenje. to je tako kot bi rekel suv đžip je rešitev za vse probleme sodobnega avtomobila, združuje vse kar rabiš. ampak ni tako ane? saj je namen je tisto kar opredeljuje avtomobil, niti suv ni rešitev vsega? avtov je miljon, to da so avtomobili je osnovno vsem ane, tudi to kar mamo tu, da damo gor merilo za pri avtomobilih poznan evro 5 ni popolna rešitev za vsa vprašanja avtomobilov je pa dobra osnova za boljše avtomobile. torej zahteva po dobri definicij odprtosti pomeni samo to da se postavi nek okvir delovanja, samo delovanja ne odprtosti, delovanja foruma, ki bo najbolje definiral pogoje za kar največjo odprtost. je kdo to sposoben naredit? torej tudi svoboda ima omejitve ane? predvsem so to kot v odprtosti duhovne vrednote. ostalo je samo izpeljano iz tega. ampak določit pogoje za največjo možno mero svobode vseh ljudi je bistveno vprašanje. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 08.03.2004 at 10:21:17 Bardo_Thodol wrote on 05.03.2004 at 16:24:22:
Tržni fundamentalizem je vera, da svobodni trg najboljši in edini regulator medsebojnih odnosov. Tržni fundamentalizem je aksiomatsko, vrednostno nevtralno ekonomsko teorijo preoblikoval v idelogijo, ki močno in nevarno vpliva na oragniziranje družbe, ker tržne vrednoste prodirajo na družbena področja, kamor ne spadajo. Vrednote, ki so v ekonomski teoriji privzete kot nekaj danega, vselej vključujejo izbiro med alternativami: toliko in toliko določene reči je mogočoče izenačiti s toliko in toliko nekatere druge. Ideja, da se o nekaterih vrednotah morda ni mogoče pogajat, je izključena iz območja ekonomije, tako da so vanjo vključene le individualne preference, kolektivne potrebe pa so izključene. Če bi bil argument tržnih fundamentalistov, da je za skupne interese najbolje poskrbljeno z neoviranim sledenjem osebnim interesom. to ne bi bilo niti škodljivo. Problem tržnih fundamentalistov je v tem, da je do tega sklepa prišli z zapostavljanjem kolektivnih potreb oz. v tem, da ekonomske vrednoste niso sposbone same obdržati družbe. Ekonomske vrednoste izražajo samo tisto, kar je v svobodnem trgovanju posmeznik pripravljen plačat komu drugemu za kaj drugega. Te vrednote predpostavljajo, da je vsak udeleženec profitni center, ki ga zabnima zgolj maksimiranje dobičkov, pri čemer izključuje vse druge premisleke. Čeprav je ta opis morda ta pravi za vedenje na trgu, morajo delovati še kakšne druge vrednote, da ohranijo držbo oz. človeško življenje. Namesto da vrednote jemljemo kot nekaj danega, jih moramo obravnavati kot povratne. To pomeni, da v različnih razmerah prevladujejo različne vrednoste in da obstaja dvosemrni vzvratni mehanizem, ki jih jih povezuje z aktualnimi razmerami, kar utira pot edinstvenemu zgodovinskemu razvoju. Vrednote moramo obravnavati tudi kot zmotljive. To pomeni, da se bodo vrednote, ki prevladujejo v kašnem trenutku zgodovine, na neki drugi točki prav gotovo izkazale uza neprimerne in neustrezne. Tržne vrednoste so v zdajšnjem trentku zgodovine privzele pomen, ki ni primeren in sprejemljiv. V ameriki, je kot opozicija proti klintonu nastalo zavezništvo med tržnimi fundamentalisti in verskimi fundamentalisti. Združeni so bili v nasprotovanju obsežne državne oblasti, vendar so imeli v mislih drugačne cilje, ki so jih uresničili pod buševo oblastjo, ko je to nenanravno zavezništvo obeh fundamentalizmov izgladilo medsebojne razlike in tako izničilo zgodovinsko zavezanost zda idealom odprte družbe. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 10:37:55 titud wrote on 08.03.2004 at 10:21:17:
Kaj pa je svobodni trg? Ali je nasprotno od svobodnega trga, (od zgoraj) reguliran trg? Če je trg reguliran, odraža voljo nekaterih močnih skupin, ki z regulacijo uveljavljajo svoje parcialne interese. Zanimivo bi bilo razčistiti, če ni tisto, kar se pojmuje pod pojmom svobodni trg tudi le še ena preoblečena oblika reguliranja s strani neke druge interesne skupine in da v bistvu sploh ne gre za svobodni trg. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 08.03.2004 at 10:54:31 wrote on 08.03.2004 at 08:50:15:
Našo zmotljivost mora spremljat pozitivna spodbuda prijateljskega sodelovanja, izmenjevanja znanja, dopolnjevanja in soustvarjanja. Odprtost je samo zaželena oblika organiziranosti, ki naj punudi tako spodbudo. Odprtost ni sama seb namen, a izven nje vsaj jest ne vidim nobene pozitivne spodbude za sodelovanje. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 08.03.2004 at 11:19:42 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 10:37:55:
Tržni fundamentalizem je ideologija, ki tud skupne interese obravnava podrejno interesom udeležencev na trgu, tko da tud državo jemlje kot orodje za masimilizacijo lastnih profitov in naj bi v skadu s tem interesom tud regulirala tržišče (odpravljala motnje) al pa regulirala tržišče tako, da bodo na njem laže uveljal svoje ineterese (poltično lobiranje). Tržni fundamentalisti torej ne izključujejo regulacije trga, ampak izhajao iz tega, da ima vsaka regulacija čist tržnoekonomsko odzadje in namen. Tržni fundamentalist si namreč ne more predstavljat, da kakršnakoli kolektivna vrednota ne bi bla v funkciji vladavine tržnokonomkse logike tko kot se verski fundamentalist ne more predstavljat, da bi karšnakoli svoboda obstajala zunaj njegovga religioznega vrednostnega sistema. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 08.03.2004 at 11:29:15 wrote on 08.03.2004 at 08:50:15:
Definicija je komunikacijska bliznjica, shortcut, nekaj kar nam olajsa in poenostavi komunikacijo in nic drugega. Edina razlika med tako definiranim pojmom in drugimi, do katerih smo prisli na drugacen nacin, je v tem, da so v primeru definicije meje zelo jasno in enostavno dolocene. Quote:
Definicije v matematiki kot povsod drugod olajsujejo komunikacijo in tako omogocijo obvladovanje kompleksnejsih problemov na bolj (ali v matematiki vcasih tudi manj) abstraktnem nivoju Quote:
Ja, prav ziher. Najprej je Newton definiral gravitacijo, potem so pa hruske zacele z dreves dol padat. Meni zgleda, kot da tvoje razmisljanje se vedno trpi za posledicami ene velike buske od ene gromozanske hruske. Kriv je pa seveda Newton. Quote:
seveda, vsaka definicija ima svoj namen, ponavadi je namen definicije olajsati komunikacijo. vendar pa je namen tvoje definicije, ki si jo zapisal na zacetku te teme zgleda povsem drug. Quote:
Torej, ker po tvojem mnenju odprtost ne sluzi namenu foruma, jo je treba ukinit, no bolj v tvojem stilu je ustvarit nek novorek, v katereme odprtost ni vec odprtost, definicija pa ne vec definicja, ampak nekaj, kar ustreza tvojim namenom. Quote:
Imas morda tudi kaksen protiargument, ali samo kaksen protinamen? Quote:
eh ja. Ko bi te le razumel. Te prosim za prevod v katerikoli meni razumljiv jezik. Quote:
Cas bi bil, da svoje namene nehas skrivati za besedo odprtost in delas razne vratolomne filozofske obrate, ampak poskusis svoje ideje na normalen nacin skomunicirat. Ker sem preprican, da te brez pomoci najmanj enega jointa prav noben tukaj ne razume kaj dosti. Z dodatnimi stimulansi, pa to kar pises itak ni vec posebej pomembno. Quote:
Si lahko tukaj malo bolj specificen, kaj natancno naj po tvojem mnenju omejuje svobodo. Quote:
Si po novem utilitarist? lp bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 11:30:31 titud wrote on 08.03.2004 at 11:19:42:
Aha, problem je torej v izmaličeni predstavi tržnega fundamentalista, ki vse dogajanje v družbi gleda skozi tržnoekonomsko logiko. Kakšno bi bilo pa zdravilo proti tej bolezni percepcije - tržnemu fundamentalizmu? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 08.03.2004 at 12:02:21 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 11:30:31:
Jest bi priporocal eno daljso terapijo z neplacanim prostovljnim delom v clovekoljubne namene. :P bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 12:44:06 wrote on 08.03.2004 at 12:02:21:
Kaj naprimer? Zastonj razvažanje kokakole za lačne afričane? 8) |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 08.03.2004 at 12:44:56 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 11:30:31:
Problem tržnega fundamentalizma je vbistvu enak kot vsakega fundamentalizma: ne priznava povratnega vpliva med realnostjo in percepcijo te realnosti. Realnost, ki jo na tak način ustvraja, smatra za edino in nepritrsnsko. Zaradi nepriznavnja zmotnosti ustvarja vedno bolj pristransko realnost, ki nujno niha od razcveta do zloma. Največji problem tržnega fundamentalista pa je v bistvu v tem, da ker deluje tud skoz formalno demoktraično in pravno državo, sebe ne razpoznava kot fundamentalista in v svoj vrednostni s sitem ponuja kot univerzalno vrednosto. Tržni fundamentalizem pa je ideloška podlaga transakcijske družbe, v kateri se oblikuje 'tit for tat' za najbolj zaželjeno strategijo urejanja medsebojnih odnosv. Aleternativa temu je odprta družba, ki je v načelu pluralistična, vendar v težnji po pluralizmu ne sme iti tko daleč, da bi ne znala ločevat med pravilnim in napačnim, ker strpnost in zmernost je prav tako mogoče prignati do skrajnosti. Kaj natanko je res, je mogoče ugotovit zgolj s psotopkom piskusov in zmot. Sama oredelitev se lahko v času in času razlikuje, toda ob vsakem času in v vsakem prostoru mora obstajat. Razsvetljenstvo je npr. obetalo večne resnice, odprta družba pa priznava, da so vrednote povratne in da se s tokom zgodovinme spreminjajo. Skupnih odločitev ni mogoče osnovati po natreku razuma, toda brez skupnih odločitev ne moremo. Vladavino prava potrebujemo natančno zato, ker ne moremo biti z gotovostjo prepričani, kaj je prav in kaj ne. Potrebujemo institucije, ki prepoznavajo svojo lastno zmotljivost in ponujajo mehanizme za popravljanje svojih lastnih napak. Zakaj bi morali odprto družbo spejet kot ideal? Kot izolirani posmezniki ne moremo živet. Kot udeleženci na trgu služmu svojim osebnim interesom. Do družbe, v kateri živimo, moramo čutiti neko skrb, in ko pride do skupnega odločanja, nas bii moral vodit interes družnbe kot celote, na pa naš ozek osebni interes. Seštevanje ozkih osebnih interesov skozi tržni mehanizem prinese nenamerne, škodljive posledice. Najresnješa v tem trentku zgodovine je nestabilnost finančnih trgov. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 13:05:19 titud wrote on 08.03.2004 at 12:44:56:
Torej rabimo pravno institucionalni fundamentalizem. Quote:
Kolektivistični fundamentalizem? (v stilu že videnih poskusov kolektivizma, komunizem, kolhozi, kibuci in podobno) |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 08.03.2004 at 13:36:17 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 12:44:06:
Recimo ... zdravniki brez meja ali kaj podobnega (nekje sem zasledil, da si zdravnik) Zastonj spikanje africanov. Oz. zastonj razvazanje farmacevtskih produktov (placanih po polni ceni). ::) (Sicer sem mnenja, da v neprofitnih organizacijah navadno manjka mehanizem, ki bi jih silil v znizevanje stroskov in racionalno trosenje denarja, tako da se prej ali slej izrodijo v, kakor bi temu rekli tukaj "birokratski fundamentalizem") bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 13:43:11 Odprava meja je tako osnovna ideja globalizma. Sliši se vzpodbudno, vendar, če bi šel zastonj špikat male zamorčke, bi se lahko kaj kmalu zgodilo, da bodo pa moji otroci postali lačni in zanemarjeni. Kdo bo pa potem njih špikal. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 08.03.2004 at 14:11:46 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 13:43:11:
Kaj pa ce vzames otroke pa se recimo Thoreaujev Walden s sabo (ce bodo preziveli zmorcki, bodo tudi tvoji otroci) :P Jest priznam, da ne poznam nobenega drugega ucinkovitega mehanizma, ki bi omogocal ob velikem stevilu ljudi, ucinkovito organizacijo in delovanje druzbe, kot ravno trznih mehanizmov. Mislim pa, da bi lahko ob bistveno spremenjenih pogojih prislo tudi do drugacne organizacije in da se torej to le skriva v pogledu. Podobno kot se je svet spremenil recimo po koncu srednjega veka (v katerem so trzne zakonitosti igrale bistveno manj pomembno vlogo od vojaske moci). bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 14:35:00 wrote on 08.03.2004 at 14:11:46:
A ti predlagaš, naj bi se kar v Afriko preselili? :D Kaj to naj bi se preselili kar vsi Slovenci ali samo tisti s humanitarno žilico ali kako? Veš kaj, imamo že v Sloveniji dovolj odprtih vprašanj. Ko bodo pa ta rešena, bomo šli pa še v Afriko pomagat, če nas bodo tam seveda sploh hoteli. A bo prav tako? ;) |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 08.03.2004 at 14:55:41 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 13:05:19:
Predvsem ne rabmo it z enim fundamentalizmom nad drugega in se pri tem obnašat, da smo sami vrednostno nevtralni, ker prisegamo na to, da se bodo družbeni odnosi sam po seb najboljš uredili, če bomo skoz menjavo na trgu zasledoval vsak svoj interes. Prav tako je zmotno prepričanje , da bodo motnje v družbenih odnosih odpravle institucije, potrebne za regulacijo trga. Kot je zmotno prepričanje, da bodo državne ali naddržavne institucije popolnoma nadomestile vlogo trga sploh in da se bomo lahko o vseh interesih lahko v njih poljubno dogovorili. Še najbolj je pa zmotno prepričanje, da tradicionalne družbe, v katerih menjava blaga in storitev skor ne igra nobene vloge in ki zato nimajo razvitih pravnoinstitucionlanih podlag svojih skupnosti, zato nimajo tud nobenga mesta in vloge v globalni družbi. Vsaka skupnost lahko deluje po načelih odprtosti ne glede na stopnjo njene prvnoistitucioanlane organiziranosti in vse so lahko na tak način v medsebojni interakciji na globalni ravni, ne da bi ena drugi vsiljevala svoj notranji vrednostni ustroj, saj je iz globalnega vidika vsak enako zmoten. Če bi vsaka skupnost osvojila načela odprte družbe, ne bi bilo absolutno nobene potrebe po formiranju globalne skupnosti po fundamentalističnem tržnem načelu, ki proizvaja samo zapiranje in odpor tradicionalnih skupnosti, ki so kljub odsotnosti pravno instucioanlnih demokratičnih oblik lahko same vsaj tako ali pa celo bolj odprte, uravnotežene in stabilne, kot je to demokratično tržno naravnani svet sam. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 15:13:39 titud wrote on 08.03.2004 at 14:55:41:
Skratka, sama zmotna prepričanja ... in priseganja ... 8) Kaj pa zdaj? Se ti ne zdi, da je tudi uveljavljanje interesov preko "zmotnih prepričanj" nekaj povsem legitimnega - celo neizbežnega, naravnega. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 08.03.2004 at 15:49:15 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 15:13:39:
Zavedanje zmotnosti lastnih prepričanj je nujen predpogoj za vzpostavitev odprte družbe, v kateri je edino skupno prepričanje lahko le to, da nikogršnje prepričanje ne izraža 'pravilne' resničnosti, ker je vsak vpet v svojo primarno skupnost. Ob takem zavedanju tud uveljavitev lastnega interesa nujno pomeni zavedanje, da je bil uveljavljen zmotni interes in da to, da je bil ta interes uveljavljen, ni še nobeno jamstvo za pravilnost prepričanja. Celo nasprotno, z uveljavitvijo posamičnega interesa za splošnega se ob morebitnem razcvetu civilizacije tudi poveča tveganje za njen zlom, ker se zaradi enostranskosti pravilnost precepcije resničnosti nima po čem uravnavat. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 08.03.2004 at 16:04:57 Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 14:35:00:
Mogoce ne bi blo slabo, saj ce ze imamo banana republiko, bomo imeli potem vsaj poceni banane (ne tako kot zdaj, ko se nam bodo se podrazile). bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Bardo_Thodol on 08.03.2004 at 17:11:18 wrote on 08.03.2004 at 16:04:57:
To bi bilo še dobro, če bi imeli banana republiko, ker bi banane lahko natrgali kar na domačem dvorišču. Težave so nastale zaradi carinskih dajatev, katerim se bo morala prilagoditi tudi Slovenija in ki so za uvoz banan v EU precej večje, kot so bile doslej v Sloveniji. Carin sicer ni za banane iz Afrike, vendar jih naši uvozniki uvažajo iz latinskoameriških držav, kjer pa carine so zaradi nekega spora EU z ZDA. Priškrnjena bodo tudi vrata takoimenovani zeleni mafiji, ki je doslej pod dokaj ugodnimi pogoji zalagala slovenski trg z južnim sadjem. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by A. on 08.03.2004 at 21:58:27 wrote on 08.03.2004 at 14:11:46:
evo to je odgovro na vse kar si me vprašal. definiranje prostega trga, je definiranje odprtosti trga. in je primerljivo z definiranjem odprtosti foruma. zdej glede tega kaj je zakon ali je to dokonča definicija ali zbrana definicija me ne briga, pomombno pa mi je da deluje. ostalo tvoje pisanje pa smatram kot eno igranje veleumnega vpogleda iz varne razdalje, ki nima namena konkretnega doprinašati k definiranosti odprtosti. bi bil pa vesel če bi se spravil in jo res dopolnil s tem kar veš in znaš. fraktale in holograme sem ti pa tudi že razlagal kot jih jaz dojemam, drugače pa dan winter in ananda če ju poiščeš na googlu imata ogromono znanja in vedenja o tem. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 09.03.2004 at 07:46:53 wrote on 08.03.2004 at 21:58:27:
Ves cajt skušam dopovedat, da je svobod trga le oblika tržnega fundamentalizma, ki je primerljiva z verskim ali ideološkim. Svoboda trga ni nekaj aksiomatskega, samo po seb danega in kot takega nevtralnega/naravnega, iz katerga je treba le razpoznat zakonitstosti, iz njih delat strategije in se po njih ravnat. Je realnost ustvarjena na podlagi vrednot kot vse druge, samo da je zarad njenje razširjenosti šlo že pol sveta u kurac in če bo vsiljena kot temeljna vrednota še ostali polovici, s tem ne bo n č dokazan, da je to ni vrednota oz. da je vrednostna nevtralna/naravna, ampak se bo kvečjemu pokazal, da je res oblika verskega fundamentalizma, zarad katerga bo šel u kurac cel svet. Quote:
Odprtost pomen, da vsaka skupina pripoznava seb in drugim povratnost vrednot, ki oblikujejo njihovo realnost. Ravno svoboda trga, kateri naj bi ble podrejene vse druge vrednote in na podlagi katere naj bi se oblikoval medsebojni odnosi v transkacijski družbi, najslabš pripoznava to povratnost, zato se je realnost 'svobodnega sveta' tud tko zacementirala s pravno in institucionalno regultaivo. Če bomo odprtost foruma gradil po vzoru svobode trga, bomo končal v pravni in institucionalni regulativi, ki bo jamčila 'pravilnost' pojmovanja odprtosti, ki pa z odprtostjo kot sposbnostjo pripoznavanja nepopolnosti/zmotnosti nobene veze ne bo imela. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 09.03.2004 at 12:09:58 wrote on 08.03.2004 at 21:58:27:
A., ti si mi kot tiste pregovorne tri opice v eni osebi in vseh situacijah. Nic ne vidis, nic ne slisis in nic kaj pametnega ne poves. Ko pa se ze oglasis, si mi slisat kot slabo naucen papagaj. Kako je ze pri tebi z ucenjem? In odprtostjo? Na tem forumu se ze nekaj casa pogovarjamo o strategiji "tit for tat" v zapornikovi dilemi, Bardo_Thodol jo je zelo lepo opisal in razlozil. To strategijo lahko po mojem lepo opises tudi z besedama odprtost in odpuscanje. V zapornikovi dilemi je lahko reces odprtost prvi transakciji v strategiji tit for tat, odpuscanje pa vsem ostalim. Pa imas lepo definicijo, ki velja seveda za zapornikovo dilemo in strategijo tit for tat. In vse njene aplikacije. Gleda na to, da sta to sicer precej abstraktni, metaforicno in prototipno definirani kategoriji, bos z vsakim poskusum definiranja ta pojem zozil in specializiral. Ne mores pa cez noc zamenjat prototipa, oz. zgradit novega jedra kategorije ali pa pomest z dosedanjimi metaforami in jih v celoti nadomestit z blebetanjem. Sem te takoj na zacetku opozoril, da ce zelis karkoli naredit z odprtostjo, da imas morda edino odprto pot v specializacijo, v ozenje domene. Pa ne vidis, ne slisis in naprej neuspesno izvajas razne miselne akrobacije, ki pa koncajo na tleh, takoj ko kdo poskusa vsaj priblizno sledit tvoji trhli oz. neobstojeci argumentaciji. bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 09.03.2004 at 13:16:15 wrote on 08.03.2004 at 21:58:27:
Prosti trg je tisti trg, kjer se nihanja v ponudbi in povprasevanju posameznih dobrin regulira z relativnimi spremembami cen in ne s posebnimi zakoni, ukrepi, administriranjem in drugim vmesavanjem s strani vlade oz. drugih regulatorjev in administratorjev. :o ;D Veliko uspeha pri prenasanju definicije prostega trga nazaj na odprtost foruma. Tistemu, ki pogrunta, kaj na tem forumu ima podobno vlogo kot na trgu cene, placam pivo. bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by vida on 09.03.2004 at 15:18:22 wrote on 08.03.2004 at 08:50:15:
Katero svobodo upoštevat, ja ... ;) Tisto, ko je posamezniku dopuščeno vse, kar si zamisli in mu je cilj le trenutno uživanje, ne glede na to kako do njega pride, o dolgoročnih posledicah pa pri tem ne razmišlja. Ali pa pri tem upoštevat to, da naj bi človek za dosego svobode prehodil ključne izkušnje kot so disciplina, iskreni odnosi, potrpežljivost in ponižnost. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 09.03.2004 at 15:24:01 wrote on 09.03.2004 at 13:16:15:
To bi se dal clo poskusit, saj se tko itak obnaša večina medijev. Kriterij odprtosti bi zlahka bila pozornost, ki jo določen post ali topik na forumu deležen. Količina pozornosti (merjena s časom obiska ali pogostotjo klikanja, pri čemer je en klik npr. 1 sit) je merilo odprtosti, zarad katerga se forum začne zapirat za pisce, ki ne dosegajo zaželjenega praga pozornosti. Po tem kriteriju bi bila edino merilo odprtosti pozornost merjena v sit in tle ne bi blo potrebne kakšne regulative razne morda te, da se z najbolj obiskanimi pisci sklene kakšne ekskluzivne pogodbe, da se zaščitijo avtorske pravice, da se lastniki foruma zaščitijo proti tožbam za klevte ali razžalitve, da se začne oglaševat.... Skratka bi forum postal čist običajno tržno naravnano spletno čvekališče, namenjen služenju keša njegovih lastnikov in po možnosti še najbolj atraktivnih udeležencev. Čudo odprtosti skratka :-/ ::) |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by A. on 09.03.2004 at 15:25:36 ja obrni tvoje videnje. raje pojid iz pozitivnega dokazivanja, kot pravijo v sodstvu. definicija je za to da imajo ljduje možnost svobodno ustvarjat, se pogovarjat, prijateljevat in se družit. ne en na račun drugega, pač pa vsak zase in skupaj. to je bistvo veš. tu ni regulative, omejevanja, samo direkcije in definicija ni zakon sej se ve. tko gre tu gor podajmo smernice v smeri kjer bi lahko bolje skupaj delovali. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 09.03.2004 at 15:43:40 wrote on 09.03.2004 at 15:25:36:
Ne moreš spuščat folk na forum samo po kriteriju, da bodo delal seb in hkrat drug drugmu samo fajn. Tega ne moreš pokrit z nobeno definicijo. Že zarad tega ne, ker ma tud dober namen zmerom nehotne učinke. Ne moreš zrad tega učinka nekomu pripisat slabe namene pa ga dol vrčt. Zato tud tumbam, da je zmotljivost in vpetost v primarno skupnost treba pri vsakmu predpostavit, in če bi to vsak pri vsakmu to res predpostvu, ne bi smel prihajat do obtožb, zamer in izključevanj, ker nihče iz te vpetosti ne more bit izvzet ne glede na njegovo stopnjo duhovne razvitosti, izobrazbe ali njegovo osebne izkušenosti/razgledanosto oz. bolj ali manj srečne kombinacije vsega tega. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 09.03.2004 at 15:56:11 wrote on 09.03.2004 at 15:25:36:
Dragi A., Jest nimam tukaj kaj obracat svojega videnja. Ti si tisti, ki je potegnil ekvivalenco med prostim trgom in odprtostjo foruma in ne jaz. Jest sem ti samo citiral definicijo prostega trga iz ucbenika ekonomije (bolj po spominu, me lahko kak ekonomist mirno popravi) Tako da sedaj pricakujem, da bos v skladu s pozitivizmom zdaj ti poskusal potegnit kaksno vzporednico med forumom in ekonomijo, uporabil kaksno brilijantno metaforo, da nam bo vsem postalo jasno ali pa morda bognedaj spremenil svoje videnje. zato, da se bodo ljudje lahko pogovarjal pa rabijo tvojo definicijo odprtosti priblizno tolk nujno, kot rabijo hruske matematicno formulacijo Newtnovih zakonov zato, da lahko cofnejo z drevesa na tla. ja, "delovanje" vedno omenjas kot nekaj, kar je tebi veliko pomembnejse od "odprtosti", do te mere, da si pripravljen zaradi "delovanja" tudi na glavo postaviti "odprtost". tako, da bi bilo gotovo zelo lepo od tebe, da zaradi tega nekaj vec poves o tem, kako si predstavljas "delovanje". in ja, pocasi se blizava bistvu, nisva pa se mu se povsem priblizala. bp |
|
Title: Definicija odprtosti Post by vida on 12.03.2004 at 11:03:32 vida wrote on 09.03.2004 at 15:18:22:
Kaj zdaj, za katero vrsto svobode se bomo odločil ??? a tako, kot jo ima tale "baterija" : http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20040307184754262 ??? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 12.03.2004 at 11:39:33 vida wrote on 12.03.2004 at 11:03:32:
Hmm, kaj pa ce kdo noce hoditi po tej "poti svobode". Ga je potem treba v to svobodo prisilit? bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 12.03.2004 at 12:00:09 vida wrote on 12.03.2004 at 11:03:32:
Vsak naj izhaja iz svoje vrednsotne pozicije, katere osnovna je ta, da ne more živet kot izoliran posameznik in da mora eni skupnosti pripadat in da ji lahko pripada le na podlagi skupnih vrednot. Teh vrednost ni mogoče nikomur od zgoraj dol zapovedat, ker so vsake vrednoste zaradi svoje povratnosti danes veljavne in jutri že zmotne in smo jih zato prisljen oblikovat vsakič sprot od spodaj navzgor. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by vida on 12.03.2004 at 12:00:35 wrote on 12.03.2004 at 11:39:33:
Nikogar ne moreš prisilit v nekaj kar sam noče. Mu je pa potrebno dat vedet, da se mu ne dovoljuje tisto obnašanje, ki bi ogrožalo kogarkoli drugega. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 12.03.2004 at 12:27:16 vida wrote on 12.03.2004 at 12:00:35:
Tud to je težko nekomu dopovedat, če prej un ne ozavavesti, da s takim početjem deluje predvsem proti samemu seb, boljš povedano, svoji nujni potrebi po tem, da bi tud on pripadal eni skupnosti. Verniki v svobodo trga men ziher ne bodo dovolil takega obnašanja, da bi jest ne bil na prodaj za nobeno ceno. Tržni fundamentalist mora tako najprej ozazevstit, da s svojo pripadnostjo tržni viziji ne izraža pripadnosti nobeni skupnosti, tud globalni ne, na oblikovanje katere se v končni fazi sklicuje. On bo mislu, da druge osvobaja in da nikogar ne ogroža, in le če bo ozavestu, da bo s tem, ko bo vse osvobodu njihovih lastnih vrednost, ogroza predvsem sebe. Ker pol bo ugotovu, da pripadnost skupnosti 'svovodnega' sveta ni nobena pripadnost, ker taka skupnost ne obstaja in je le lahko le do konca pripeljana pripadnost od vseh izoliranemu samemu seb. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by aryan on 12.03.2004 at 12:47:31 titud wrote on 12.03.2004 at 12:00:09:
to je res. Quote:
tuki se pa ne strinjam cist. ce si ti izoliran pa se hoces neki skupini prikljucit pol avtomatsko mors ti sprejet njihove vrednote, kar ti itak ni tezko, ce se ujemajo s tvojimi. ce se ne, pol se tja ne bos silu, razen ce hoces skupnopst preuredit po svoje, it na celo, na oblast. vcasih smo v napacni skupnosti in se je potrebno izolirat (osvobodit), vcasih pa smo izolirani pa je dana moznost se prikljucit v neko prijetno/privlacno/domaco skupnost se pa mormo/hocemo prikljucit. titud, obstaja pa tud vrednota okoli katere se vse individualne duse lahko zdruzijo... to je sluzenje Bogu. v bistvu smo v tej Absolutni skupnosti ze vsi od vedno, le da se eni bolj eni pa manj zavedamo svoje naravne/ciste/vecne vloge. Hari bol. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by vida on 12.03.2004 at 13:56:05 titud wrote on 12.03.2004 at 12:27:16:
Kako bo pa to ozavestil, če sploh ne bo vedel da dela kaj narobe, če mu tega nihče ne bo povedal in mu postavil meje ... ? |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Magla on 12.03.2004 at 14:34:08 Gru Gru wrote on 02.03.2004 at 15:21:19:
edi maj men... dobr si tole povezal z nacisti... glede simple ali pa not simple pa sam tok... tko kot mislis tko je... torej če mislis da ni simple pridet do razvestljenja al pa če mislis da je simple pridet do razvsetljenja imaš v vsakem primeru prav... škoda je samo v tem da se ne zavedaš da si to že in še več .... |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 12.03.2004 at 15:22:32 vida wrote on 12.03.2004 at 13:56:05:
S postavitvijo meje ne moreš nobenmu preprečit, da ne delal prot seb, ker on bo magari znotraj teh meja še zmerom najdu način, da bo delov prot seb in s tem tud proti vsem drugim. Fundamentalist je s kot zasvojenc z drogo: zaslepljen s svojimi ideali ne bo ozavestu svojga početja prot seb dokler se ne bo čist izoliral od drugih, dosegu dno in vanjga skušal potegnt vsega okrog sebe. Zato tud razcvetom tržnega gospodarstva nujno sledijo zlomi in da bi jih preživeli so šele pripravljen sprejet eno obliko regulitave, s katerimi se le vzpostavljajo ene skupne vrednote in pripadnosti, ki niso na prodaj. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 12.03.2004 at 15:58:21 wrote on 12.03.2004 at 12:47:31:
Očitno tle mešam skupnost in odnose med skupnostmi v globalni družbi. Človk mora pripadat tako skupnosti kot živet skupaj z drugimi skupnstmi v eni družbi. Hočem povedat, da si nobena skupnost ne more prisvojit eksklzivizma nad globalno družbo, ne samo zato, ker bi to sprožilo odpor tugih skupnosti in bitko za prevlado, amapk zato, ker vsaka skupnost mora sprejet dejstvo, da enostavno ne poseduje prave resnice za vse. Bi si skor upal trdit, da so se tradicinoalne religiozne in tudi modernejše ideloške skupnosti tega dejstva neka zavedale, zato niti ni prišlo do totalnega konflikta za prevlado ene skupnosti nad drugo. Zato pa je tolk bolj nevaren globalni kapitalizem, ki je sklicujoč na svobodo posameznika zavezuje le sledenju njegovih lastnih interesov, pri čemer skupnost pojmuje le kot stranski produkt osebnih interesov in tako oblikovano skupnost ponuja za edino možno obliko sobivanja zemljanov. Quote:
Valjda da obstaja in prav je da obstaja, prav tako kot še kašna druga vrednota kašne druge skupnosti okrog katere bi se lahko vse združli, če bi se hoteli, a se očitno vsi ne in ni zarad tega prov nč narobe, če se iskreno držimo vrednost vsak svoje skupnosti. Tisti, ki izhajamo iz lastne vpetosti v takšno ali drugačno skupnost bomo očitno laže priznal svojo morebitno zmotnost in pristranost in zarad tega, ker priznamo nujnost pripadnost skupnosti najdl med sabo obliko koekstince, ki bo manj pristranska kot bi bla tista, ki nam jo hočejo uturit tisti, ki se v imenu neprsitranskoti in univerzalnosti odrekajo pripadnsoti katerikoli skupnosti in razgalšajo vladavino lastnega interesa kot največjo vrednoto in edini možen skupen interes. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by bp on 23.03.2004 at 11:06:16 wrote on 09.03.2004 at 13:16:15:
Cestitke Titudu za odgovor na tole nagradno vprasanje. titud wrote on 23.02.2004 at 08:48:09:
Odgovor se sicer nahaja v temi "open sourcar". Pravilni odgovor pa se vsaj po mojem mnenju glasi pozornost. Titud, midva se morava pa zmenit za eno pivo (ali kaj podobnega). bp |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Boštyxz on 09.04.2009 at 22:48:26 Naj se resnica izve :) . Včasih je sicer kruta, vendar nas tudi osvobodi zmot, prevar, laži, smrti ... :exclamation Zatorej še enkrat : Resnica naj se izve :). ( kakršnakoli že je ) 8-). Lp + Dp ::) |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Etrex on 11.04.2009 at 13:13:14 Boštyxz wrote on 09.04.2009 at 22:48:26:
Kaj je Bosty? Kakrsnakoli ze je...? Pa kaj tebi ne dostavlja resnice v paketih bog veliki gospod nebeski- lorberjeva kreatura ki odreja vse s svojimi duhovnimi mozgani? Seveda je resnica kruta, v osnovi zaradi civilizacijsko naucene megle, zaradi tega prebujanja iz umetno ustvarjene duhovne megle. Zato ker nas potiska v dimenzijo vecno- sedaj in sicer, ker spoznamo da smo clovek ki zivi, ne clovek ki se kao koncno odresi materije (caka) in spremeni v duhovno meglo (da pride drugam). In kruta je za to, ker spoznas da si ti sam tisto najvisje, da pride trenutek spoznanja da ni gospodica nebeskega, ki ti bo pomagal, pomagaj si in bog ti bo pomagal, tako postane popolnoma razumljivo. Kajti ce ti ne naredis nic ne naredi niti bog razumljivo? Torej bog deluje po nas oziroma stvarnik- vseobsezna konstanta o kateri razmislja Bosty kot o nekem locenem mehanizmu ki samostojno misli, sracka in deluje po nebesih. L.p. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Alojz in Sandib on 11.04.2009 at 14:02:01 Tomaž Za večino tule (čast izjemam) je boljše,da gredo na sprehod kot,da se z duhovnostjo in stvarstvom ukvarjajo. Ali pa naj gredo na proteste proti temu,da ima 5oo ljudi polovico svetovnega kapitala v rokah. Naj gredo protestirat za boljši svet,ne pa da tule kvakajo,sodijo nekaj,kar se jim še sanja ne kako veliko in vseobsežno je. NAUČENI PAPAGAJI-V VEČINI!!!! BREZ LASTNE AVTENTIČNE MISLI. PAPAGAJI:TEME IN MILIJONKRAT TEME!! LP Alojz |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Robi on 18.05.2009 at 01:48:24 Quote:
Saj je vso delovanje vezano na delo za sebe in delo proti sebi. Že samo življenje dela protisebi tako, da umre in se spet preobrazi. Že samo življenje povzroči prej ali lej smrt. Vedno so v nas neka nasprotja ali dvomi ker ne vemo ali delamo zase ali proti sebi. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 18.05.2009 at 11:30:48 Robi wrote on 18.05.2009 at 01:48:24:
Nekaterim posameznikom ali celo skupnostim minljivost individulanega življenje niti ne predstavlja problema, broblem nastane le, če se življenje dojema izključno induvidualno ali izključno kolektivno, če posameznik vanj nima uvida. Sodobne družbe iz umrljivosti delajo induvidulani 'problem', da bi iz posameznika zaradi bojazni pred lastno umrljivostjo/(do)končnostjo iz njega 'iztisnile' čim več še za časa aktivne dobe, starost in bolezen se itak tretirata kot bolj ali manj kot neproduktiven družbeni strošek. Tudi tradicionalne družbe niso imune pred ustvarjenjem problema iz življenkse minljivosti, zato izkoriščajo religiozne sisteme verovanja v posmrtno življenje/vstajenje, skozi katerega vršijo nadzor, disciplinirajo množice in gojijo po večini kult trpljenja/žrtvovanja z obljubljanjem posmerne nagrade (fundamentlizem). V vsakem družbenm sistemu pa je po moje mogoče najt način, kako ne delat proti sebi, kako ne(samo)destruktivno ampak dinamično in kreativno obrnit tako sebi kot širši skupnosti v prid dejstvo lastne miniljivosti. Dejstvo, da nas družebni sistemi v tem ne podpirajo (in da je to zato ponavadi možno počet le v nasprotju ali celo v individualnem konfliktu z (pre)vladujočimi družbenimi vrednotami) samo po sebi z ničemer pogojeno z dejstvom da 'življenje samo slej ali prej povzroči smrt'... |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Robi on 18.05.2009 at 13:09:17 Quote:
S tem namenom ustvarjamo stroje, ki bi naj presegli to človeško omejenost, prav tako pa iskanje eliksirja mladosti.... |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by titud on 18.05.2009 at 14:08:36 Robi wrote on 18.05.2009 at 13:09:17:
Ćasovno omejnost posamezanikovega življenje skupnost presega s kulturo v najširšem smislu (tako z opredmetenjem človeških produkcijskih zhogljivosti v strojih/tehnologiji kot duhovnih v npr. v knjigah). To po moje samo poseb ni sporno, če seveda taka produkcija ne preraste v hiperprodukcijo in postane same sebi v namen, s čimer se zažira v življenje posameznika s tem da na daljši rok ogroža tudi skupnost (in s tem življenje naslednjih generacij). Iskanje oz. produkcija eliksirjev mladosti je danes zgolj tržna niša, ki ustvarja in izkorišča strah pred individulano minljivostjo, v tradicionalnih družbah pa je bila ena od religioznih praks s podobno funkcijo kot obljube o večnem (posmrtnem) življenju.... |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Robi on 18.05.2009 at 21:11:56 Ja, težko je rečt kaj bo prinesel ta razvoj...Pa vendar se mi zdi, da človek na splošno nima neke večje koristi od vsega tega. Pravzaprav ima človek vedno več problemov sam s sabo, kot pa neko olajšanje,. ki bi ga naj prinesla tehnika. Saj vse to temelji le na umu oz. egotu, ki pa je že v osnovi ločen od telesa, hočem rečt, nima zavedanja o lastnem življenju in soodvisnosti. Zato lahko človek naredi samomor. |
|
Title: Re: Definicija odprtosti Post by Robi on 19.05.2009 at 15:19:26 Quote:
Družbeni sistemi nas definitivno ne podpirajo. Sistem je skupek pravil in omejitev, pravil, ki bi jih naj upoštevali, če hočemo doseči nek uspeh. Vendar, če upoštevamo sistem, potem bomo težko dosegli nek uspeh. Zato preko sistema ne bi smeli pogojevati svojega uspeha. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |