Quote:



Našo zmotljivost mora spremljat pozitivna spodbuda  prijateljskega sodelovanja, izmenjevanja znanja, dopolnjevanja in soustvarjanja. Odprtost je samo  zaželena oblika organiziranosti, ki naj punudi tako spodbudo. Odprtost ni sama seb namen, a izven  nje vsaj  jest ne vidim nobene pozitivne spodbude za sodelovanje.

Quote:

Definicija je komunikacijska bliznjica, shortcut, nekaj kar nam olajsa in poenostavi komunikacijo in nic drugega. Edina razlika med tako definiranim pojmom in drugimi, do katerih smo prisli na drugacen nacin, je v tem, da so v primeru definicije meje zelo jasno in enostavno dolocene.

Quote:

Definicije v matematiki kot povsod drugod olajsujejo komunikacijo in tako omogocijo obvladovanje kompleksnejsih problemov na bolj (ali v matematiki vcasih tudi manj) abstraktnem nivoju

Quote:

Ja, prav ziher. Najprej je Newton definiral gravitacijo, potem so pa hruske zacele z dreves dol padat. Meni zgleda, kot da tvoje razmisljanje se vedno trpi za posledicami ene velike buske od ene gromozanske hruske. Kriv je pa seveda Newton.

Quote:

seveda, vsaka definicija ima svoj namen, ponavadi je namen definicije olajsati komunikacijo. vendar pa je namen tvoje definicije, ki si jo zapisal na zacetku te teme zgleda povsem drug.

Quote:

Torej, ker po tvojem mnenju odprtost ne sluzi namenu foruma, jo je treba ukinit, no bolj v tvojem stilu je ustvarit nek novorek, v katereme odprtost ni vec odprtost, definicija pa ne vec definicja, ampak nekaj, kar ustreza tvojim namenom.

Quote:

Imas morda tudi kaksen protiargument, ali samo kaksen protinamen?

Quote:

eh ja. Ko bi te le razumel. Te prosim za prevod v katerikoli meni razumljiv jezik.

Quote:

Cas bi bil, da svoje namene nehas skrivati za besedo odprtost in delas razne vratolomne filozofske obrate, ampak poskusis svoje ideje na normalen nacin skomunicirat. Ker sem preprican, da te brez pomoci najmanj enega jointa prav noben tukaj ne razume kaj dosti. Z dodatnimi stimulansi, pa to kar pises itak ni vec posebej pomembno.

Quote:

Si lahko tukaj malo bolj specificen, kaj natancno naj po tvojem mnenju omejuje svobodo.

Quote:

Si po novem utilitarist?

lp bp

Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 11:30:31:

Jest bi priporocal eno daljso terapijo z neplacanim prostovljnim delom v clovekoljubne namene.



bp

Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 11:30:31:



Problem tržnega  fundamentalizma je vbistvu enak kot vsakega fundamentalizma: ne priznava povratnega vpliva med realnostjo in percepcijo te realnosti. Realnost, ki jo na tak način ustvraja, smatra za edino in nepritrsnsko. Zaradi nepriznavnja zmotnosti  ustvarja vedno bolj pristransko realnost, ki nujno niha od razcveta do zloma. Največji problem tržnega fundamentalista  pa je v bistvu v  tem, da ker deluje tud skoz formalno demoktraično in pravno državo, sebe ne razpoznava kot fundamentalista in v svoj vrednostni s sitem ponuja kot univerzalno vrednosto. Tržni fundamentalizem pa je ideloška podlaga transakcijske družbe, v kateri se oblikuje 'tit for tat' za najbolj zaželjeno strategijo urejanja medsebojnih odnosv.

Aleternativa  temu je odprta družba, ki je v načelu pluralistična, vendar v težnji po pluralizmu ne sme iti tko daleč, da bi ne znala ločevat med pravilnim in napačnim, ker strpnost  in zmernost je prav tako mogoče prignati do skrajnosti. Kaj natanko je res, je mogoče ugotovit zgolj s psotopkom piskusov in zmot. Sama oredelitev se lahko v času in času razlikuje, toda ob vsakem času in v vsakem prostoru mora obstajat. Razsvetljenstvo je npr. obetalo večne  resnice, odprta družba pa  priznava, da so vrednote povratne in da se s tokom zgodovinme spreminjajo. Skupnih odločitev ni mogoče osnovati po natreku razuma, toda brez skupnih odločitev ne moremo. Vladavino prava potrebujemo natančno zato, ker ne moremo biti z gotovostjo prepričani, kaj je prav in kaj ne. Potrebujemo institucije, ki prepoznavajo svojo lastno zmotljivost in ponujajo mehanizme  za popravljanje svojih lastnih napak.  

Zakaj bi  morali odprto družbo spejet kot ideal? Kot izolirani posmezniki ne moremo živet.  Kot udeleženci na trgu služmu svojim osebnim interesom. Do družbe, v kateri živimo, moramo čutiti neko skrb, in ko pride do skupnega odločanja, nas bii moral vodit interes družnbe kot celote, na pa naš ozek osebni interes. Seštevanje ozkih osebnih interesov skozi tržni mehanizem prinese nenamerne, škodljive posledice. Najresnješa v tem trentku zgodovine je nestabilnost finančnih trgov.      

Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 12:44:06:

Recimo ... zdravniki brez meja ali kaj podobnega (nekje sem zasledil, da si zdravnik) Zastonj spikanje africanov. Oz. zastonj razvazanje farmacevtskih produktov (placanih po polni ceni).  

(Sicer sem mnenja, da v neprofitnih organizacijah navadno manjka mehanizem, ki bi jih silil v znizevanje stroskov in racionalno trosenje denarja, tako da se prej ali slej izrodijo v, kakor bi temu rekli tukaj "birokratski fundamentalizem")

bp

Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 13:43:11:

Kaj pa ce vzames otroke pa se recimo Thoreaujev Walden s sabo (ce bodo preziveli zmorcki, bodo tudi tvoji otroci)

Jest priznam, da ne poznam nobenega drugega ucinkovitega mehanizma, ki bi omogocal ob velikem stevilu ljudi, ucinkovito organizacijo in delovanje druzbe, kot ravno trznih mehanizmov. Mislim pa, da bi lahko ob bistveno spremenjenih pogojih prislo tudi do drugacne organizacije in da se torej to le skriva v pogledu. Podobno kot se je svet spremenil recimo po koncu srednjega veka (v katerem so trzne zakonitosti igrale bistveno manj pomembno vlogo od vojaske moci).

bp

Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 13:05:19:


Predvsem ne rabmo it z enim  fundamentalizmom nad drugega in se pri tem obnašat, da smo sami vrednostno nevtralni, ker prisegamo na to, da se bodo  družbeni odnosi  sam po seb najboljš uredili, če bomo skoz menjavo na trgu zasledoval vsak svoj interes. Prav  tako  je zmotno prepričanje , da bodo motnje v družbenih odnosih  odpravle  institucije, potrebne za regulacijo trga. Kot je zmotno prepričanje, da bodo državne ali naddržavne institucije popolnoma nadomestile vlogo trga  sploh in da se bomo lahko  o vseh interesih lahko v njih poljubno  dogovorili. Še najbolj je pa zmotno prepričanje, da tradicionalne družbe, v katerih menjava blaga in storitev skor ne igra nobene vloge in ki zato nimajo razvitih pravnoinstitucionlanih podlag svojih skupnosti, zato   nimajo tud nobenga mesta in vloge v globalni družbi.

Vsaka skupnost  lahko deluje po načelih odprtosti ne glede na stopnjo njene prvnoistitucioanlane organiziranosti in  vse so lahko na tak način v medsebojni interakciji na globalni ravni, ne da bi  ena drugi vsiljevala svoj notranji vrednostni ustroj, saj je iz globalnega vidika vsak enako zmoten. Če bi vsaka skupnost osvojila načela odprte družbe,  ne bi bilo absolutno nobene potrebe po formiranju globalne skupnosti po fundamentalističnem  tržnem načelu,  ki  proizvaja samo zapiranje in   odpor  tradicionalnih skupnosti, ki so kljub odsotnosti pravno instucioanlnih demokratičnih oblik lahko same vsaj tako ali pa celo bolj odprte, uravnotežene in  stabilne, kot  je to demokratično tržno naravnani svet sam.

Bardo_Thodol wrote on 08.03.2004 at 15:13:39:


Zavedanje zmotnosti lastnih prepričanj je nujen predpogoj za vzpostavitev odprte družbe, v kateri je edino skupno prepričanje lahko le to, da nikogršnje prepričanje ne izraža 'pravilne' resničnosti, ker je vsak vpet v svojo primarno skupnost. Ob takem zavedanju  tud uveljavitev lastnega interesa  nujno pomeni zavedanje, da je bil  uveljavljen  zmotni interes in da  to, da je bil ta interes uveljavljen, ni še nobeno  jamstvo za pravilnost prepričanja. Celo nasprotno, z uveljavitvijo  posamičnega interesa za splošnega se ob morebitnem razcvetu civilizacije tudi poveča  tveganje  za njen zlom, ker se zaradi enostranskosti pravilnost precepcije resničnosti nima po čem uravnavat.