titud wrote on 03.03.2004 at 15:35:15:

skúpnost  -
1. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto
2. skupina ljudi, organizirana za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb


Zakaj pa vseh ljudi ne bi mogli družiti skupni interesi, potrebe in cilji?  
Saj v tem je ravno priložnost za odpravo lokalnih pristranskosti. na račun drugih, ki so vedno povzročale toliko gorja.
Sodobna sredstva (komunikacij) danes že omogočajo, kar v preteklosti še ni bilo mogoče v takem obsegu.

Pristranskost, enaka za vse ljudi, je manj nevarna, kot pristranskost posameznih skupin, ki so pristranske druga do druge, kar je vedno vodilo le v nenehne konfilkte in vojne večjih razsežnosti. Zato v naslednjih fazah globalizacije neizbežno sledi tudi vzpostavitev globalne skupnosti.

titud wrote on 03.03.2004 at 16:50:43:

Tudi v skupnostih, ki jih kot take priznavaš, obstaja toliko raznolikosti, pa ne samo načel, da v primerjavi  z globalno skupnostjo prav velike razlike ni videti

Sicer pa skupnosti itak ne določajo skupna načela, ampak skupni interesi in te je na srečo tudi lažje prepoznati pri vseh ljudeh za enake, kot pa nekakšna abstraktna načela.

Ker oblikovanje skupnosti itak ni nikoli izhajalo iz skupnih načel, čeprav so se v tej vlogi hotela prikazovati,  bi bil že skrajni čas, da tovrstni anahronizmi odromajo v ropotarnico zgodovine.

titud wrote on 03.03.2004 at 21:21:50:

Zanimivo, da je takoimenovano zlato pravilo, "ne delaj drugemu, kar ne želiš, da drugi dela tebi" in ki je poznano že par tisoč let,  malo obrnjena verzija že omenjene optimalne "tit for tat" strategije, če jo formuliramo takole: "delaj drugemu, kar drugi dela tebi"


Quote:

Mislim, da bi bil to napačen vrstni red, če bi najprej določili načela in se potem po njih striktno ravnali. Načela se morajo izkristalizirati skozi prakso, skozi padce in vzpone, skozi poskuse in napake in če se tam izkažejo kot dobra, se jih upošteva, sicer pa striktno upoštevanje načel zaradi načel samih nima nobenega smisla.

In ali je odprta družba sploh možna?
Vsaka družba je več ali manj zaprta, znotraj svojih meja teritorija, znotraj postavljenih pravil in norm, in nenazadnje smo kot globalna človeška družba zaprti na tem planetu.

bardo, zakaj se vsi tok trudimo preziveti, ce pa baje se nihce ni prezivel?

Bardo_Thodol wrote on 04.03.2004 at 10:33:57:

ene par dni nazaj si mal drgac govoru :

Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 13:05:39:


in :

Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 11:27:06:



Quote:

aja, zakaj pa pol?

Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 11:27:06:

in :

Bardo_Thodol wrote on 02.03.2004 at 10:24:55:


Quote:

po zgoraj napisanih tvojih postih je indirektno dost jasno razvidno, da tudi ti verjames v vecno zivljenje.

Hari bol.

Bardo_Thodol wrote on 04.03.2004 at 11:04:36:

se prav nagon po prezivetju ni univerzalen (kar si dostkrat napisal), ker obstaja tud nagon po samounicenju (kot pravis zdaj). kar je univerzalno je lahko v tem primeru edino nagon. torej aktivnost. v razlicne smeri.

Hari bol.

Bardo_Thodol wrote on 04.03.2004 at 09:55:16:


Ta obrnnjena strategija je posledica neupoštevnja prave,  ker računa na to, da bo folk, ki bo delov nekomu tisto, kar ne želi, da bi oni drugi delal njemu, dobu to lastno dejanje povrnjeno v enaki meri. Lahko  ga bo to počasi izučlo, da se bo dejansko začel držat pravega pravila, lahko pa tud, da bosta dva drug drugega še naprej zavestno  goljufala in računala na to, da bo pri tem početju eden pač bolj spreten od drugega. Pri pravem temeljnem načelu se ne more zgodit, da bi bilo goljufanje medsebojna strategija sploh, ker nihče z goljufanjem niti prične  ne. Jeba tega pravega načela pa je, da predpostvlja idealnega  posameznika, ki pa ga ni, zato na neostoječem idelanem posmezniku  ni realno gradit idealne skupnosti.        


Quote:


Edino prazprav res zagotovo veljavno in trajno   načelo je  povratnosti vrednot, iz katerga izhaja,  da vse skupne vrednote prazprazaprav  izhajo iz naše nepolne/napačne percepcije relanosti. Le odprta družba, ki je  utemljena na tem načelu,  je sposobna pripoznavat zmotnosti svojih vrednost in zagotavljat uravnovešeno relanost, ki ne vodi k hkrati zlomu vsakršnih vrednot.


Quote:



Globlana družba je edina družba, ki se ji ni treba pred ničemer zapirat in za katero bi bilo usodno, če bi bi se organizirala po logiki zaprtih družb.