tale forum oz ljudje na njem smo usmerjeni v odprtost zato imamo včasih probeleme s tem kako postavit meje odprtosti, kdaj kaj zapret, zaključit, dokončat, da nebi izpadli kot zaprti. Se pravi, da nas nebi označili za neodprte.

Sem opazil, da nam manjka dobra definicija odprtosti, ki bo varovala naš namen in man omogočala svobodo ustvarjanja in delovanja in dotok novih in dobrih stavri, energije in ljudi.

DOBRA DEFINICIJA ODPRTOSTI, POMENI TO, DA TI OMOGOČA, DA SI ODPRT ZA DOBRE STVARI IN TO DA SE ZAPREŠ ZA OSTALE, KI NISO TVOJE IN KI TI NE OMOGOČAJO SVOBODNEGA USTVARJANJA ZATO, DA LAHKO PRIDEJO NOVE DOBRE STVARI IN JIH SPET ODPREŠ ZA VSE LJUDI.

torej lahko rečemo za dobro definicijo odprtosti, da velja:

odprt sem za dobre stvari, zapiram pa stare in odslužene stavri, tako da lahko se lahko v celoti odprejo nove in dobre stvari.

uh stojči to si sicer z dobrim namenom spisal samo to je bolj definicja tvojega načina dela.

drugač bi moral spisat v množini, bolj na odprtost ne tolk na resnico ker ma vsak svojo veš in je jeba, če se o tem menmo kdo ma prav.

stoychi wrote on 01.03.2004 at 11:32:40:


Dodaj, da si to želiš in upaš pri pisanju, da boš to dosegel,pa bo že bolj točno. Ali ne?

1. Svet pogovorov ustvarja virtualno izkušnjo globalne družbe . Globalnost  sama po sebi pomeni, da je vanjo vse vključeno oz. da ničesar ne more obstajat izven nje. Globalnost pomeni vseključljivost  oz. odprtost  za vse al pa o njej ne moremo niti govorit.

2. Globalna izkušnja se mora zavedat svojih lastnih omejitev.  Izkušnja globalnost ne more zadovoljit potreb posameznika po pripadnosti, zato svet pogovorov ne more postati skupnost. Preveč je živopisen, preveč je različnih kultur, tradicij, svetovnonazorskih opredelitev in duhovnih praks.  

3. Odprtost oz. vsevključljivost  ne  izhaja iz izoliranega  posameznika ampak iz njegove  vpetosti  v primarno družbeno okolje. Mir, osebna svoboda, strpnost, sočutje do sočloveka in okolja, ljubezen… so tako  posameznikove osebne kot univerzalne skupne vrednote članov globalne odprte družbe, ki se uresničujejo v  Svetu  pogovorov.

4. V primeru konflikta  morajo skupni interesi dobiti prednost  pred posamičnimi osebnimi  interesi. Ker pa  ni neodvisnih kriterijev in absolutnih avtoritet, ni mogoče, vedeti, kaj skupni interesi so. Zato se posameznik  lahko vključuje v simulacijo odprte družbe na Svetu pogovorov  le pod pogojem, da prizna lastno zmotljivost. Zmotljivost pomeni, da nihče nima monopola nad resnico in da je skupen interes   mogoče oblikovati le s postopkom poskusov in zmot.

5. Zmotljivost  in v primarno skupnost vpet posameznik z univerzalnimi vrednotami,   sta osnovna predpogoja za funkcioniranje  Sveta pogovorov kot virtualne simulacije odprte globalne družbe. Njeni člani  se zavestno odločijo, da  načelo zmotljivosti in vpetost posmeznika  sprejmejo kot same po sebi razvidne resnice.

gape wrote on 02.03.2004 at 09:42:01:


Sprašuješ, kako bi na forumu deloval princip: razmišljamo globalno, delajmo lokalno?

Po mojem ne morem prav delovat lokalno, če nimam razdelanga globlanega principa. Na svetu pogovorov bi po mojem moral  razdelovat bolj  globalni princip delovanja kot  lokalnega, ki ga lahko itak  vsak prakticira  v svojem  primarnem  okolju (državi, firmi, šoli,  partnerskem odnosu,  družini...)  Na forumu se razjebemo koj, ko oba principa stlačmo v isti koš: ko od  globalnosti pričakujemo,  da nas bo osvobodila navezanosti/ujetosti v zaprte  sitsteme primarnih skupnosti in zato vanjo vlagamo nerealna pričakovanja, ki jih ni mogoče uresničit globalno ne da bi s tem izgubl ideal o možnosti obstoja odprte  globalne družbe (simulirane na forumu); ko  od primarnih  skupnosti začnemo  zahtevat, da se bodo pokoravle načelom odprtosti in zmotlljivosti, kar ne  pomeni drugega kot njihov razpad, saj čist na primarnem nivoju  človek v vendarle mora imet vero v svojo popoplnost  in nezmotljivost.

Tko da prehod iz globalnosti v lokalnost in obratno mora potekat ob zavedanju, da globalnost ni neka na racionalnih ali iracionalnih  odločitvah  posameznih skupnosti ustanovljena nad skupnost (napr. ena svetovna država  ali svetovna družina), ampak samo odprta družba z vedno zmotljivimi skupnimi interesi,  na  katere se prav zard priznavanja svoje zmotljivosti ne smemo nikol nekritično vezat in jih komerkoli uturavat kot univerzalne.  V globalni družbi v bistvu ne bi smele veljat  nobene druge temljene vrednote kot že  veljajo v primarih skupnostih,  samo da na teh vrednotah zaradi povratnih učinkov  ni mogoče utemljevat interesov, ki bi veljale enako  za vse. Pravila delovanja ima vsaka skupnost svoja  in če želi svet pogovorov delovat lokalno pol mora dopustit, da vsaka primarna skupina deluje čist po svojih pravilih na način, ki ne  ruši globalnega koncepta foruma. To, da je forum slovenski oz. lociran v neki državi, samo po seb še ne pomen, da je lokalen oz slovenski: vsaj jest njegovo vrednost zase vidim  njegovi globalnosti, ne lokalnosti, zato tud tolk poudarjam njegovo odprtost.    

Jezus je tipična žrtu napačnega razumevanja odprtega delovanja oz. prenosa univerzalnih vrednt na lokalno ravnen. On je s svojo zavestno izbiro žrtvovanja svojim rabljem  sicer dokazal, da njegovo  poslanstvo nikol ni blo  v tem, da bi naredu eno zarotniško skupnost, ampak le  tem, da bi  folku olajšal  delovanje v  svojih primarnih skupnostih z razširitvijo zavedanja na njihovo  globalno povezanost. Cerku je popularnost njegovga univerzalnega nauka izkoristla za svoje sektaške namene in za ambicijo, da zgradi univerzalno cerku kot skupnost pravovernih in ne za razlago  globalnosti kot  odprte družbe zmotljivih posameznikov, vpetih  v primarne skupnosti.  

klimax wrote on 02.03.2004 at 16:44:46:


hm...kaj res?  
Je znanje, shranjeno v kakršni koli obliki, res obsojeno na propad, ker ga v danem trenutku še ne znamo, nismo sposobni ali nočemo uporabiti?

iz moje prakse lahko povem, da obstajajo dve vrsti ljudi, ki komunicirajo preko forumov.

Eni mislijo, da s tem ko so anonimni si lahko dajo duška in si privoščijo, da obkladajo kogarkoli kakorkoli hočejo in na kakakršenkoli način


in drugi, ki komunicirajo, preko foruma, kot bi sogovornik sedel nasproti njim in jim gledal v oči.

Za mene je druga varianta dosti prijetnejša in poštena, ker ko se ta dva človeka spoznata se razveselita, medtem, ko je prvima dvma običajno nerodno.

Imel sem priliko, da me je nekaj ljudi na nekem forumu ne da bi me poznalo žalilo in poniževalo, kolikor se je dalo.

Vsakega od njih posebej sem javno povabil na razgovor ob točno določeni uri na določen kraj, naj pridejo in mi v oči povejo, kar jih teži.

Misliš, da je kdo od njih prišel?

Niti eden sam.

Človek dobi kar nekak vtis, da bolj ko se nek človek nečesa boji, več si upa preko interneta blatit in poniževat nasprotnike. Mogoče tisti, ki žali doživi občutek trenutne zmage, ki pa je dolgoročno nedvomno zanj hud poraz, ker lo človek komunicira z drugimi, vedno komunicira tudi sam s sabo zato vedno predlagam nasvet:

IMAŠ PRAVICO BITI PRIJAZEN