t wrote on 17.01.2004 at 14:46:44:


Tle po moje t prav  razmišlja. Človek si ne more mislt, kolk folka neposredno ali vsaj posredno (prek državnih koncesij, naročil  in socialnih transferjev) je odvisnih od državnega proračuna oz. naklonjenosti/milosti politike. Ampak premika po moje kljub temu ni nemogoče nardit oz. po moje ni rečeno, da je  premik zmožna opravit samo nova revoluicionarna vlada.   Premik se bi moral zgodit tako, da nova vlada z delnico samo nima absolutno nč drugega razen tega, da da državljanjanu v 'najem' del svoje uradniške (finančne in davčne) insfrstrukture, da zračuna, pobere in raztala  (tko kot zdaj počne z davki na dobiček) dividende. Revolucionarst nove vlade je samo v tem, da bi morala zracionalizirat državno upravo in vse svoje dejavnosti tako, da bobi noter kratkoročno 7% izpada proračunskih dohodkov, ki se bodo na daljši rok (še zmerom znotraj njenga mandata?) vrnil v proračunsko blagajno najprej preko višjih cen, potem  višje produktivnosti, potem večjje porabe bogatejšega folka, ki bo del dohodka svojih dividend po lastni volji vračal državi skoz konkurenčno ponudbo njenjih storitu...

Jeba je seveda najt vlado, ki bi v to kislo jabolko upala prva ugriznt, ampak zato sploh ni nujno, da bi morala  to speljat  kakšna revolucionrna stranka. Je na slovenskem dost sfrustriranih strank, da bi z veseljem tvegale prihod na oblast tud pod takimi pogoji, da ne govorimo tem, da če bi začela tečt voda v grlo tud sedanji oblastni koaliciji, bi zihr najdla 'notranje rezerve' in pod pritiskom resne konkurence počistla z razbohoten balast birokracije, ki duši državo in jo stranke vzdržujejo predvsem zarad lojalnosti določenga sloja prebivlastva.

Tko, da po moje če bi gibanje za delnico posegalo v politični prostor,  pol bi moralo posečt tko kot npr. krog  57 številka revije, ki je pripravu ustrezno klimo za sprejem nove ustave in strankarskega parlamentarnega pluralizama, posameznikom iz gibanja pa je dopustilo, da se po lastni poltični presoji in interesih politično angažirajo znotraj novega reda  al pa tud ne. Tko da civilno gibanje bi po moje moralo nardit samo temlje za sprejem zakona o delnicah in tud če bi iz tega nastala poltična stranka, ki bi bi na tem zakonu gradila svojo politično prihodnost, se gibanje za delnico s to stranko ne bi smelo poistovetit. Taka stranka bi bla itak slej ko prej v vlogi SMS, DESUSA in SLS, ki pokrivajo vsak svojo interesno skupino in še to slabo, ker morajo kot poltične stranke pristajat ne vse mogoče kompromise in vezane  posle.

stane wrote on 17.01.2004 at 21:03:51:



Dvomim, da se bo en renomoiran minister pustu kandidirat eni stranki, katere osnovni program je sprejem zakona o državljanski delnici,   saj v bruslju oz. štrasburgu  sploh ne bi imel  somišljenika. Sedanji kandidati,  npr.  peterle, prav na na veliko izpostvljajo, kako pomebno je imeti politično zaledje  evropskem parlamentu in folk bo na volitvah  padal na to  foro in ne na kašne padalce, ki bi nam še  poglabljal naše občutke majhnosti in izločenosti.  

Migrede,stane, a maš ti kašno tovrstno stranko že registrirano? Sem te že spraševal o tvojih političnih izkušnjah, pa se nis nč izjasnu.  

stane wrote on 19.01.2004 at 09:02:21:


Saj veš kakšni smo: če bi bla državlajnska delnica v eu trendovska zadeva, bi se (magri s figo v žepu, tko kot smo se v ranjki jugi za samoupravljanje) vsi zsvezemal zanjo. Mene resno skrbi tista figa v žepu, zato bi blo poleg zakona o delnici (zakonov se tko kot smo dostkrat imel priložnost videt, ne drži niti država, če ji ne pašejo) treba navezat na eno etiko, na en zdrav človeški čut  za  lepo, preprosto in s tem resnično,  kar si ti itak že pogruntal s svojo pesniško formo. Zakonska forma bi moral odražat ta tvoj duh notr, edino na ta  postmodern/newagevski način bi lahko bil določenmu folku v tujini bliz, ker tam nimajo samoupravne tradicije.  Pr nas pa, ki smo mal tega samupravljanja občutli v praski in ki nam je delničarstvo tuje, pa so nam vsakršne novitete tuje ravno zarad njihove latovščine. Bozrništvo pa delničarstvo se kljub sorazmerni preprostoti večini slovenencem upira tko kot so se nekdanji samupravni sporazumi in družbeni dogovori in poznej certifikati pa  pidi, v katerih so vidl samo črne luknje, v katereje zginljal  dnar vrez povratlka.

Seveda imaš prav, da so v tujini bolje poznali naš sistem, kot večina pri nas. Zato so pa tudi prognozirali po Titu in Kardelju, ki sta  bila kot personalna institucija pravzaprav edini varuh skupne družbene lastnine, razpad sistema. In ekonomistu Sacxsu pač ni bilo potrbno veliko pameti, da je našim politikom podtaknil zvito vprašanje, čigava so podjetja, ne pa čigava je država oziroma čigava je pasiva družbene lastnine. Ekonomistov zahodnega tipa pa takrat tako nismo imeli, saj drugega od samoupravljanja tako niso smeli prakticirati.
Samo spomni se famoznih razprav o titularstvu, ko so se pravzaprav šele začeli učiti pravih bilanc, seveda pa v svoji zaverovanosti niso opazili, da z bilancami podjetij ni bilo nič narobe, lastnik kapitala v pasivi vsakega podjetja je bilo pač  posredno ali neposredno krovno podjetje "družbena lastnina".
Tako, kot danes SOD ali KAD ali pa kar direktno država še kje in ni nobenih titularskih problemov.
Ali so to nevarnost, da se družbena ali pa državna lastnina lahko personificira na enostaven način z delnico, Američani takrat videli ali ne, je težko reči, toda jugoslovanski fenomen jim je bil ves čas trn v peti. Je bil pač prenevaren vzgled za takratne čase.
Toda današnje razmere so popolnoma spremenjene, saj zaradi hiperrazvoja produkcijskih sil že kapitalizmu samemu zmanjkuje sape za stalno rast, brez katere propade.
Vse kliče po uravnoteženju, Evropa pa najbolj, saj si bo brez delnice države sama nastavila jugoslovansko bombo pod rit.
Potočnik bi utegnil to celo razumeti.

Ja, imaš prav, da bi verjetno evropejec prej in bolje razumel delnico države, kot naš človek, saj imajo tam parcialnega kapitalizma bolj dolgo poln kufer kot pri nas.
Delnica države pa uvaja totalni socialni kapitalizem namesto parcialnega in je nemogoče, da jim to ne bi bilo vsaj všeč, brez velikih filozofskih razmišljanj, če druga ne.

Če ni dividende, pomeni da tudi dobička celega gospodarstva ni. Če ni dividende, ni semena za naslednjo setev, če ni setve, ni žetve in ni pridelka in narava sama popravi napako bedakov. Ne da jim živeti.
Tako bi v prispodobi izgledal konec umnega gospodarja in cela zgodovina človeka priča o takih koncih. Tudi vojna je tak konec, ko bedaki umrejo, da lahko pametnejši živijo naprej.
Takega konca si pameten narod ne bo dovolil v državi, ki jo je ravno zato oblikoval, da bo sam svoj gospodar.
Ali pa to ni bil namen odcepitve in osamosvojitve?
Ali pa je bil namen le lastninska revolucija?
Gape, to je pravo vprašanje, ne to, kaj bo, ko nič ne bo. Delnica države ti da informacijo, kdaj moraš take bedake v vladi nagnati še pravočasno, ne pa šele potem, ko so že zreli za Haag.

gape wrote on 19.01.2004 at 15:39:17:


... odvisno od tega, koliko se strinjamo o kakšni civilizaciji govorimo ... a je ta civilizacija bolna, a je v propadu  ???
Tole je tle ena Vesna napisala  
http://www.gape.org/gapes/slovenija.htm#pobuda