stane wrote on 20.01.2004 at 23:09:09:


Men se tle postavlja edino vprašanje, kako dosečt, da vsi ne nasedejo pohlepu. Postavlja se mi vprašanje, a bi blo smisleno, da  državljani za varstvo svoje državljanske delnico  ustanovijo svojo skupščino, ki naj v  firme kot npr. 1/4 lastniki  imenujujeo svoje člane nadzornih svetov,  ki bodo odgovarjali skupščini  tako za legalnost kot poslovno učinkovitost teh firm, ker kot državljan imam interes, da mi je  zagotovljeno oboje. Tako bi skupščina svoje člane imenovala nadzorne svete tako  zasebnih  firm  kot v firm, v katerih  ima država svoj kapital in zarad njega že itak svoje predstavnike v nadzornih svetih. Odgovornost in lojalnost takih nadzornikov skupščini državljanske delnice bi moral zagotovit tko, da se jih plačuje iz državljanske dividende glede na donosnost divedende kot celote. V ta velike firme bi skupščina po moje morala  imenovat člane dodatno, v manjših pa bi lahko določala pooblaščence (npr. med tsistimi, ki že tako zastopajo skalde malih delničarjev in jih na tak način stroškovno razbremenila). Za  tak civilni nadzor bi zgradil podporno informacijsko bazo, ki bi bla popolnoma odprta in v kateri bi blo vse, kar bi nadzornikom utegnilo prit prav pri nadzoru, hkrat pa bi notr  nadzorniki poročali o svojem delu in opažanjih, razen seveda o internih zaupnih poslovnih zdevah firm. Po moje bi lahko le na tak način državljan prevezl civilni nadzor tko nad privatnimi kot državnimi firmami, ki bi državljana varoval pred pohlepom posameznih interesnih skupin in  ozkimi  političnimi  motivi upravljalecev države z vlado, parlamentom in strankami vred.

Kaj praviš, stane, a se to sliši kot hec a ma kaj soli v seb?

titud wrote on 21.01.2004 at 08:53:33:

Vse jasno do trenutka, ko prides do vprasanja kako izbrati nadzornike in kako nadzirati nadzornike.
V primeru, da je lastnistvo razprseno, ima na skupscini najvecjo moc tisti, ki zbere najvecje stevilo zastopniskih glasov. In si na ta nacin vzpostavi nadzorne organe, ki ustrezajo njemu in njegovim interesom in delno interesu tistih, ki jih zastopa. V zbiranje zastopniskih glasov pa gredo navadno tisti, ki imajo za to mocan interes. A se ti ne zdi sumljivo podobno politiki?
Unionova uprava je recimo vcasih za vsako skupscino kar sama najela pooblascenca, ki je zbiral te zastopniske glasove in nato z njimi potrjeval predloge uprave.

Verjetno ti je tud jasno, da nadzorni svet sam po sebi se ne pomeni ucinkovitega nadzora.

bp

Quote:


Kot sem zgoraj napisal, je najboljši nadzor ustvarjanje usterezne klime zaupanja in s tem samoregulacije. Sistema se ne sme gradit na apriornem nezaupanju, ampak se mora predpsotvit zaupanje. V tem je sprememeba paradigme, ki jo po moje državljanska delnica lahko prinese.

Poglejva zdaj tehnično, kako naj bi v eni skupščini enga uniona to zgledal. V njej bi bil pooblaščenec npr. z 1/4 glasovlano pravico malih delničarjev-državljanov, ki bi skrbel izključno za interes teh delničarjev, tko kot sedaj sedi pooblaščenec državnih skladov, ki skrbi za interes države kot dejanske lastnice (ne vem točno) okrog 20% delnic uniona.   Pooblaščencu ne bi blo  treba zbirat nobene podpore malih delničarjev, držat se mora samo tarnsparentnih navodil delničarskega sistema in sledit osnovnemu interesu džavljana po čim večji dividendi ne glede na interes drugih malih in velikih delničarjev firme, ki si itak delijo tri četrine dobička firme, če se tko odločijo.  Lahko  se ineteresi pooblaščanenca državljanskih delničarjev pa  države pa malih delničarjev celo v kakšni točki ujamejo , ni pa nujno. Pooblaščenec državljanske delnice bi imel po moje sorazmerno lahko delo, saj bi skrbel samo za to, da bi državljan dobil korektno svoj četrtinski delež. Če tega ne opravlja korektno  in transparentno, mu državljani vzmejo pooblastilo. Težko bi blo sicer najt kakega pooplaščenca malih delničarjev firme, ki bi za državljane to delo korektno opravu in s tem v celot  podredu svoj interes svojih delničarjev interesu dražavljanskih delničarjev, ampak po moje bi masrsikateri pooblašnec malih delničarjev vidu prav v tej vlogi  vlogi eno moč pa zaščito za uveljavitev interesa teh malih delničarjev.

A je taka kultura lahko osnova za spremembe  ???

http://www.pozitivke.net/article.php?story=20030711100629787

vida wrote on 21.01.2004 at 14:42:27:


Misliš, ali bi bilo razmerje med resnico in lažjo z delnico države kaj drugačno?
Ne, resnica in laž sta vedno v razmerju 1:1, v večni pat poziciji, ena brez druge ne moreta živeti.
Je pa morda za Slovence ta predkrščanski dualizem zaradi dvojine lažje razumljiv.
Lahko bi pa rekli, da je DD najmanjši skupni imenovalec resnice in laži, za vse in vsakogar enak.

Se strinjam. Premoremo kakega pravnika?

titud wrote on 21.01.2004 at 11:52:58:

Prvic veliki delnicarji ne morejo izglasovat, da si bodo delili dobicek med sabo, ker jih lahko mali delnicarji v tem primeru tozijo, da jim povrnejo skodo in morda se za odskodnino. Skratka, ko se doloci, da se dobicek razdeli, se ga vedno razdeli med vse delnicarje.

Nadzor ze sam temelji na apriori nezaupanju, ce bi veljalo apriori zaupanje, nadzora niti ne bi vpeljevali oz. samo v primerih, ko bi ugotovili, da je zaupanje izrabljeno.

Nadzor trenutno ni med delnicarji samimi, temvec je na relaciji lastniki uprava, ker ima slednja zelo velika pooblastila in lahko v veliki meri razpolaga in upravlja s premozenjem delnicarjev.

Vendar je moj point drugje. Ne glede na to, kaksne organe in sistem nadzora imas, v vsakem primeru, ko je lastnistvo oz. upravljalske razprseno med veliko stevilo priblizno enakovrednih delnicarjev, se bo na koncu vzpostavil sistem, ki bo v precejsnji meri podoben danasnjemu politicnem sistemu (razlicen bo kolikor bodo pac drugacna pravila)

Sicer pa sem ze Stanetu takoj na zacetku napisal, da mi je zelo vsec, kako se izracunava njegov indeks uspesnosti delovanja drzave in vlade in da se mora to cimbolj neposredno poznat na zepu drzaljanov. Vse ostalo, kar se tice delnic, lastnine, pa po mojem mnenju ne prinasa kaksnih posebno velikih sprememb, ali pa jaz vsega skupaj ne razumem prav dobro.

bp