stane wrote on 16.01.2004 at 20:50:14:Titud, veš kako se mi zdi? Če bova čakala na predsednike, stranke, civilno družbo, cerkev ...., ne bo nič.
Ustanovimo virtualno politično stranko z edino točko programa Delnica države, pa bodo stikali za nami vsi novinarji in politični liderji, teologi in ekonomisti, ker, tako kot si nekje omenil, strah premika gore. Ko bodo pa ugotovili, da je njihov strah odveč, nas utegnejo celo posvojiti in namen bo dosežen.
Kaj praviš, pa Sinjeoka, pa Stojči, pa gape in vida in ostali virtualniki?
Dons v sobotni prilogi berem, kašno vlogo je ima v zadnjem času pri nas civilna družba: v osemdesetih je bla ena posoda za poltične ideje in ambicije, ki se takrat še niso smele formalno artikulirat v stranke. V devetdesetih je zgeldal, kot da so se vse civilnodružbena gibanja in ideje preselila v parlament, konec devetdestih pa je pred civilnimi upori prevoznikov kmetov in lokalcev zarad avtocest cest in smetišč politika čist opovedala in je bila šele primorana začet iskat načine, kako od civilne družbe vsiljene teme politično razreševat. V začetku tega tisočletja se je izkazal, da to dela slabo, zato se je pojavla civilna referendumska manija, ki ni nč kaj dost prispevala k razrešenju konflikta med politiko in civilno družbo oz. razreševanju problemov sploh.
Jest bi k temu videnju odnosa med politko in civilno družabo dodal, da se ustvarjenih konfliktov ne da razrešit predvsem zato, kar se civilna družba organizira le kot reacija na teme in dejanja, ki jih sproži politika. Poltik uspešnost določenega problema vidi skoz kompromis, član civilne družbe pa le v brezpogojni uveljavitvi svojega interesa. Zato če se uveljavi interes civilne družbe je to nujno poraz politike, ker politik vsaj načeloma mora imet pred seboj širši interes in ne samo posamičnega. Inciative civlne družbe so v tem smislu zmerom parcialne in brezkompromisne in se ne niti sklicujejuje niti ne ozirajo na splošni interes. Politik bo vsako idejo civilne deružbe v naprej ozanču kot pogubno za skupnost, ker se ustraši moči njene brezkomromisnosti.
S civilnodružbeno idejo državljanske delnice je po mojem tko: Poltičen odziv bo nujno ta, da je sebična, partikularna, brezkompromisna in kratkoročno neuresničljiva, dolgoročno pa katstrofična za državo. V tem je ideja tipično civilnodružbena. Ker pa je ideja vendrale globala, se pravi da je njen cilj inetres vsakega državljana in kot tak skupen ineres vseh državljanov in ne samo skupine državljanov, je ideja v temleju politična. Poltikom je ja na ta način odvzeta njihova fukcija zaščitnikov skupnega interesa in se s civilno družbo nima o čem pogajat. Je lahko samo v funkciji izvševalca nejgove volje na način, da si s kolikortoliko spretnim reoraganiziranjem socialne, zdravstvene, izobraževlane, gospodarske in varnostne sploh upraviči porebo po svojem obstoju.
Po takem gledanju poltik ne bi bil konfliktu s civilno idejo, ker ga ta že v naprej preašča oz. ga določa za izvrševalca njegove volje. Zato je civilna iniciativa za državljansko delnico nalčeoma lahko tud poltična inicitaiva, samo da se v naprej ve, kakšna je vloga poltike v tem gibanju: podrejena!