lola wrote on 06.01.2004 at 08:48:19:Mene pri tej razpravi o senci moti nekaj. Se strinjam, da so tiste negativne lastnosti, ki jih čustveno zaznam pri drugih ljudeh, tudi v moji senci. Ne strinjam pa se s tem, da mi nekdo dopoveduje, če so te lastnosti v moji senci, da jih v drugih ni, torej da jih vidim le zaradi lastne sence. Po moje ta negativna lastnost, ki jo vidim v drugem, v drugem tudi je, ključ, da je tudi v moji senci, pa je v tem, da me to čustveno razburi.
Lahko pa zaznam negativne lastnosti v drugih brez čustvenega razburjenja. Takrat najbrž v moji senci nimam težav s to lastnostjo oz. je nimam v svoji senci.
Samo ne mi dopovedovat, da so vse negativne lastnosti, ki jih vidim tudi v drugih, le v meni, a so potem drugi ljudje sami angeli, ali kaj?
Če te kdo poskuša prepričati, da vse, kar vidiš, je le tvoje, je to krasen poskus manipulacije in psihičnega terorja...
V prenesenem pomenu, ki je najlažje predstavljiv... in najbolj otipljiv... če meni nekdo vrže v obraz torto, bo torta res "moja", ker je na mojem obrazu, a vrgel jo je pač NEKDO.... in roka je "njegova"
Amstel wrote on 05.01.2004 at 21:33:47:Razmišljam, ali v senco spravimo tudi to, česar pri sebi nočemo več, kar nočemo, da bi kdaj postali.
Ker če gre v senco, gre v nezavedno.
A vendarle so določene lastnosti, ki jih hote nočemo gojiti. Kam gredo, če jim enostavno nočemo energije vlivati? Je to senca? Po mojem ne.
Senca je to, kar smo spravili ... skrili, potlačili... brez jasne odločitve.
In če nekih lastnosti pri sebi nočem, se pač "kultiviram" in če jih nočem pri drugem, spet kultiviram sebe v begu, haha.