je par ljudi napisalo podobno, kakor tudi jaz gledam na stvari, recimo 1723, pa Devi...
sem ugotovila, da je to, katere teme (in ljudje) se me dotaknejo, zakaj, in katere povzročajo v meni nemir, odvisno čisto od tega, kar je v meni
če me nekaj zaboli, jezi, me nervira, nima smisla, da se ukvarjam z drugimi (mogoče do te mere, da poskušam razumet, zakaj delujejo tako kot delujejo, če mi to pomaga sprejet) - bolj pomembno zame je, da pogledam kaj je tisto v meni, kar me 'drma'; da najdem svoje rane, svoje vzorce, jih prepoznam in si omogočim it preko njih
smo že meli debate o tem, zakaj nam je mnenje, odnos drugih toliko pomemben, tam nekje na egu... hud topic za prebrat takaltak
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;nu...o načinih izražanja mnenj smo pa tudi že debatirali, se mi zdi... sem tud jaz zagovornik tega, da komuniciramo s spoštovanjem do ostalih ...
(priporočila obnašanja
http://www.svetduhovnosti.org/pogovori/navodila.htm)
... ampak kaj če to res ni v skladu s človekovo naravo? če nekdo enostavno ni tak, a ga bomo vrgli s foruma ???
... al se bomo naučili ga sprejet, tud njega videt kot človeka, z njegovimi ranami in vzorci, ki so ga pripeljali do tega, da je, kakršen pač je?
pa čisto odkrito, včasih bolj ognjevito kresanje mnenj prej 'prečisti' zadeve

- se mi zdi da malo več spontanosti tud meni ne bi manjkalo