Bardo_Thodol wrote on 04.11.2003 at 13:23:51:

je zacasna ljubezen zate brezpogojna? in, ali nas taka ljubezen lahko dokoncno in za vselej izpolne?

Quote:

Seveda, če takrat, ko je, ničesar ne zahteva,  se z ničemer ne pogojuje.  

Ker je pa večen samo ta trenutek, je ljubezen, če je zdaj, tudi večna.

Preteklost in prihodnost od nikoder ne prihajata in nikamor ne odhajata.  
To sta le še dva iz zakladnice konstruktov uma.

Vse, kar se dogaja, se dogaja zdaj. Tudi tisto, kar misliš, da se je dogajalo včeraj, se je  dejansko dogajalo zdaj  

Quote:


1. Iz lastne želje po drugačnem trenutku kot je.

2. Zavedati se njune iluzornosti. Zavedati se.

A lahko poskusim napraviti povzetek...tak...enostaven.

Če sem vas prav razumel, je brezpogojna ljubezen to, da ljubiš..karkoli ali kogarkoli, ne glede na karkoli...se pravi...kr tko.

Zakaj pa?
Oziroma, kaj pa sploh pomeni....ljubim?

Enostavno bi prosil.

Hvala jako fest.

Ej, ne mi zamert, če vas sprašujem take bedastoče. Saj vem, da so to za vas banalnosti, ampak jaz sem mal srotek v teh sferah /Konfuzij pravi, da je za to kriv moj platfus v cvetličnem vzorcu vijolic/.

en_bk wrote on 04.11.2003 at 14:31:09:


Seek and you shall find.

titud wrote on 04.11.2003 at 19:10:46:


Ljubezen je čustvo, ki je v osnovi na nekoga usmerjeno.
Že če izhajamo iz semantike:
napr.: "ljubiti" (nekaj, nekoga...) se razlikuje od "vesel biti" (sam po sebi) - ker prvo je dejaven proces z "nujnim pogojem", drugo pa stanje (biti).

Tako da če upoštevamo, da ima ljubezen že sama po sebi nek objekt, potem lahko govorimo o brezpogojni ljubezni v primeru, ko ljubimo ta objekt (kar ni treba razumeti kot pogoj, ker je objekt nujen, če želimo ljubiti... ) , ne glede na njegove siceršnje lastnosti, vedenje...
Lahko pa se tudi zmenimo in tej vrsti ljubezni podelimo naziv "enopogojna ljubezen"