Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 
(Read 7324 times)
mind
5
*****
Offline

Always remember Krishna
and never forget Him
!
Posts: 686
MB
Gender: male
Re: izguba očeta ...
Reply #15 - 13.10.2003 at 20:01:53
 
metuljcica:
Quote:
Ne vem kak smisel on vidi v tem... Toda če bi jaz izgubila očeta, še posebej ker sem tako zelo navezana nanj...se ne bi spraševala o tem kak smisel vidim v tem!!


v mislih sem imel njegovo splošno predstavo o "svetu", torej ali je minljivost smiselna, ali smo mi samo materialno telo, ki živi cca 75 let in nato umre ?

matuljcica:
Quote:
a ni glavno to, da je njemu lažje, ko verjame, da je z njim, da se bo lahko z njim v mislih pogovarjal...? Mar ni to namen vere? Da ti daje upanje, da ne obupaš...?


namen vere v Boga ni kratkotrajno ali dolgoročno "olajšanje", ampak samo služi za doseganje (večne) ljubezni z Njim

večina "vernikov" zamenjuje pojma ljubezen in poželjenje

ljubezen pomeni hoteti zadovoljevati drugega

poželjenje je hoteti zadovoljevati sebe

naš namen in edino možno sredstvo trajne pomiritve in zadovoljstva je ljubezen z Njim

edini razlog zaradi katerega smo ustvarjeni je ljubezen, ampak iskreno se vprašaj, ali je možna večno zadovoljstvo na podlagi "materialne" ljubezni med dvema materialnima telesoma (npr. oče sin, mož žena)


večno zadovoljstvo (ljubezen) lahko torej dosežemo (mi,individualne duše) le če se predamo Njemu, našemu izvoru  Smiley




LP
Back to top
 

Hari bol
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: izguba očeta ...
Reply #16 - 14.10.2003 at 09:00:52
 
metuljcica wrote on 13.10.2003 at 19:54:40:
Imaš v neki meri prav... Toda po tej logiki to zdaj pomeni, da ga mora zasovražiti, pozabiti na vse njune lepe spomine, da ga ne sme ohraniti v lepem spominu. Kajti edino to mu je še ostalo ... Zakaj bi mu vzel še ta delček njunega odnosa?


Uno ta lepo itak  ne more zgint, če je blo res iskreno. samo to  je premal za sina, tko kot je  blo premal  tud za  fotra, če ne se ne bi šel fentat. Morbidnost, ki je pokopala fotra,  se da premagat le z obosjanem te morbitnosti kot sebične ljubezni, ki nima z uno ta pravo, pozitivno, čist nč skupnega. Je nejna hrbtna plat, njeno nasprotje,  in  ko ju   je  treba ločit  si je treba  magari z obsojanjem pomagat. Pol, ko sta ločeni, ko se  v zavesti ne mešta več med sabo, tud potreba pa obsojanju zgine samo po seb.
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13460
The Land of YaBB
Re: izguba očeta ...
Reply #17 - 14.10.2003 at 20:40:20
 
metuljcica wrote on 13.10.2003 at 17:02:48:
če bi jaz izgubila očeta, še posebej ker sem tako zelo navezana nanj...se ne bi spraševala o tem kak smisel vidim v tem!! Edino, kar bi čutila, bi bla neznosna bolečina in osamljenost, čeprav bi bilo okoli mene miljion ljudi!

navezanost ni kulj

tako prepričanje (neznosna bolečina in osamljenost) tud ni fajn ... ni pametno u bistvu.
o izgubi bližnjih smo že pisal po tem forumu se spomnem, smo tud to razlagal ...

evo jih ene par

samomor prijatelja
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=izventelesneizkusnje;action=displ...

samomorilnost in smrt
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=102274...

samomor
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=izventelesneizkusnje;action=displ...

Suicid
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=...

pomembno je bit ne-navezan zato da ne doživljaš takih reči, ko pride čas za njih (doživiš isto reč amapk drugače). če ves čas veš, da ti bo tako, ko pride ta trenutek, bo tko ... pa ne rab bit tko ... lahko je čist drugač ...




*Menim, da je vse res, če le verjameš v to.*
no ja ... rečva da neki cajta je res tko ... slej ko prej pa se v to tvoje verjetje vklopi še verjetje drugih ...

rečva
jest mam staro bajto, obnovljeno, v najemu za 5 let ... 1 leto smo jo obnavljal (mal mnj) ... noben ni verjel da bomo tolk hmal notr in da bo tko dobr use popedenan ... jest sm ... zdej prihaja zima ... vsak me zbode ... kako se boš pa grel? z elektriko. a? uuu? to bo pa full keša a? pa jest da niti nebi smel bit ... da elektrika, kot energija spet ni tolk draga (proti npr plinu) in da centralna bi me kr fejst usekala in da radiatorčki so narjeni po tanovi tehnologiji in da so krasni. in pocen.
in oni men ne verjamejo. kaj naj. mi je duh prpelu ene k prodajajo kamine, da bi jim mal pomagu pr sajtu ipd ... in bom zdej zakompenziru (+keš verejtno) 10kW peč na drva.
kaminsko u bistvu.
kaj naj ... jest vem da z radiatorji za ... kolk sva dala ... ene 40-50 čuka ogrejem bajto čez zimo, brez pretiranih stroškov ... računam na manj kot 100 čuka za elektriko zbacat v teh pol leta.

ampak gre precej ljudi skoz hišo, ki ne zaupajo, ki ne verjamejo, ki se bojijo za naju, ju je strah ... so navezani ... jim ne gode da sva midva tuki ...
da me ne odnese preveč
vsaka misel se manifastira, vsaka beseda glih tko, kot tudi dejanje. prej al pa pol.

hočem rečt ... verjet je da best, se da vse narest, dokler maš energije zadost ... k si mlad jo maš pa ogromno.

jest sm dokazu da če verjameš in še neki za to nardiš, vsaj nameravaš, ne more da ni. treba je pa delat in v sebi in zunaj sebe ...

dvom drugih, tistih ki lahko vplivajo nate, je lahko zelo poguben, ker lahko iz resničnosti nastane Resnica.  

in te (druge) je treba upoštevat, sploh v pričakovanjih ki jih imaš.

tko da ... maš prov, dokler to zdržiš vzdrževat.



in ne menim da angelov ni ... vem da so ... izredno težko mi je pa sprejet eno tako radikalno Resnico, da se en oče, ki je naredu samomor spremeni v angela.
mogoče mava pa samo različne definicije angelov.

to da ti je lažje če živiš v laži, je samo dokler verjameš da je laž Resnica ... ko izveš za laž, je zihr 100x težje ... ampak, kot sm reku, nebi smel bit blema, ti verjameš da se je oče spremenil v neko entiteto, ki je gut in ki lahko celo pomaga temu sinu tuki dol ... in sploh ni rečen da ni tko ... ni pa to ne vem kolk fajn za tega očeta.
če bi tej entiteti reku angel, pol bi tvojo izjavo lahko vzel za resnično.


sine se z atom lahko komot pogovarja v mislih in to ... ampak ... sej razumeš ... ni angel.


se reče ... zate je res, če ti tko verjameš ... ko pa se v Resnico začneš poglabljat, ugotoviš da je resnica zlo zakomplicirana ... da niso edine entitete ki obstajajo angeli ... da je entitet malo morje ...


*Mar ni to namen vere? Da ti daje upanje, da ne obupaš...? *
za prebrodt krizo bo verjetno kr ok



mah dej titud ... đaba obsojat ... pravico ma, je pa čist brez veze ... odpustit to je kulj, obsojat, zihr ne.
ziht je fotr tud na mulca mislu ... amapk ... vaga je vaga ... racio je pacio

niti nima sine sebe kej obsojat ... tko pač je.

ta samomor je za sina pač izkušnja, ki mu jo je fotr podaril ... sinu pač ni ušeč, to pa je tud vse kar je, ker se v tej situaciji ne znajde ... in zato se mora naučit.

nč uzemat lepih spominov ... odvezat pa rekapitulirat ... pol gre pa itak samo naprej.

in tko kt nas je kreden lepo spomnu
ljubezen vedno prevlada




titud ... dej me prepriči zakaj je dobro obsojat ... magar v novem threadu ... edina ki jo kolkrtolk sprejemam o obsojanju je ta, da kao se greh pove grešnika pa ne.
se reče obsodi se samomor, na pa oče ...
oče se ja zadost obsodu sam ...
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: izguba očeta ...
Reply #18 - 15.10.2003 at 08:49:58
 
gape wrote on 14.10.2003 at 20:40:20:
navezanost ni kulj

mah dej titud ... đaba obsojat ... pravico ma, je pa čist brez veze ... odpustit to je kulj, obsojat, zihr ne.
ziht je fotr tud na mulca mislu ... amapk ... vaga je vaga ... racio je pacio

niti nima sine sebe kej obsojat ... tko pač je.

ta samomor je za sina pač izkušnja, ki mu jo je fotr podaril ... sinu pač ni ušeč, to pa je tud vse kar je, ker se v tej situaciji ne znajde ... in zato se mora naučit.

nč uzemat lepih spominov ... odvezat pa rekapitulirat ... pol gre pa itak samo naprej.

in tko kt nas je kreden lepo spomnu
ljubezen vedno prevlada




titud ... dej me prepriči zakaj je dobro obsojat ... magar v novem threadu ... edina ki jo kolkrtolk sprejemam o obsojanju je ta, da kao se greh pove grešnika pa ne.
se reče obsodi se samomor, na pa oče ...
oče se ja zadost obsodu sam ...


Obosjat ni dobr, pomaga pa. V čustvenemm afektu, ko se znajdeš ob smrti bližnjega, se je  dobr oprijet česarkoli, če le pomaga it skoz. Racio tle ziher ni praktičen pripomoček, zanjga rabiš distanco, ki si jo lahko ustvarš le tko, da sam preživiš.

Ob smrti starša te  na hitr zadane, da ma on svoj lajf in tud svojo smrt, da ti nis tapru niti ta zaden kot si si umišljov. Odpade na hitr en sicer dolg proces ozaveščanja, da se svet ne vrti okrog tebe,  ki ga  marsikdo do konca življenja ne uspe spedenat, še posebej, če  tud  staršem ni do tega, da bi to naredu. Zdaj se moraš na hitr znajt kakor veš  in znaš, zato ni nč slabga v tem, da smrt obsojaš kot en akt totalnega egoizma, ki skaterm se je mrtu starš  na hitr pa dokončno loču od tebe pa te pustu samga. Le na ta način se po moje losaš  ene patetike, ki  te drgač drži kljub njeovi smrti celo  življenje za vrat in se zarad nje smisliš samemu seb, kašen revež si, ker te je moral zapustu nekdo, ki  bi  drgač še naprej vse svoje življenje tebi posvetu.  Je po moje boljš, da se ti ta človk ob smrti razkrije kot nekdo, ki ti ni bistvu dolžan  nč (več), da sta s smrtjo medsabo poglihala in da je bla njegova dolžnost živet zate pa zarad tebe le tvoja iluzija. Seveda  do tega spoznanja ne more  prit koj, prvi korak na tej poti pa je po  moje zihr ta, da se ti s tvojga vidika razkrije kot egosist, ki si je neoziraje  nate drznu umret. Ker s tem aktom  obsojanja ga vsaj priznaš kot samostojno persono, ga ločiš od sebe, ga pokoplješ  in šele ko se na tak način v afektu od njega distanciraš si odpreš pot, da začneš na njegov lajf pa smrt gledat racionalno.      

Jest ne obsojanje torej gledam  kot na čist legitimno pot k sprejetju straša kot samostojne persone, pa tle sploh ni nujno, da se to zgodi ob smrti, kaj šele samomoru. Ta obsojanja staršev  se v bistvu pubertniku na poti k samostojnosti dogajajo  vsak dan po malem,  smrt jih samo skocentrira na kratko obdobje. Težko  je nekomu zapovedat, kako žalovat. Najboljš mu je dopustit, da predela občutja kakor ve in zna, znotraj tega pa je očitanje/obsojanje  lahko vsaj prvi korak k dejanski ločitvi medstaršem in otrokom, ki ga po moje samo  zarad nedvomno negativnega naboja nima smisla obsojat.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13460
The Land of YaBB
Re: izguba očeta ...
Reply #19 - 15.10.2003 at 09:42:39
 
naj predela občutja & stuff ... ne moreš pa rečt naj obsoja fotra ker je bil egoist ... mislm ... kolkr kol obrnem tale tvoj text, mi ne more bit normalno da je prov da sin očeta obsoja za karkoližepač. in to niti pod razno ne velja samo za njiju.
imho

nisi me prepriču niti pod razno titud Grin
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
LittleStar
Guest




Re: izguba očeta ...
Reply #20 - 15.10.2003 at 09:57:58
 
gape wrote on 15.10.2003 at 09:42:39:
naj predela občutja & stuff ... ne moreš pa rečt naj obsoja fotra ker je bil egoist ... mislm ... kolkr kol obrnem tale tvoj text, mi ne more bit normalno da je prov da sin očeta obsoja za karkoližepač. in to niti pod razno ne velja samo za njiju.
imho

nisi me prepriču niti pod razno titud Grin


... se mi zdi, da titud ni mel v mislih obsojanja, pač pa tisti osnovni prerast karme, ki bi naj pomenil upravljanje s svojo energijo in ki definitivno terja potreben čas. Vem iz lastnih izkušenj. Človek je zelo ranljivo in subtilno bitje, in nečloveško bi bilo, če ne bi tudi kdaj obsojali, ko smo prizadeti in ne razumemo.

Predvsem se mi zdi pomembno, morda celo neobhodno, da človek nekako doživi enako situacijo ali več njih, kjer dobi spoznanje, da je zmeraj bi le on tisti, ki je gledal, ki je imel to možnost spremeniti gledišče.

Primer: svojo mater, ki sem jo nazadnje videla ko sem bila 1 leto, sem zmeraj idealizirala, ni mi niti padlo na pamet, da bi jo obsojala, ampak s tem je ves preostanek (senca) obvisel na meni. Pri očetu pa je bilo nekako ravno obratno. V bistvu je vseeno. Odpustit moraš glih tak. Sebi, drugemu, najbolje kr sproti vsem, če si že zamerljive sorte. Preden je men to proradlo, je preteklo dosti časa, let, teme, nevednosti. Vse, kar sem mislila, da je ona, sem v bistvu bila jaz, če razumeš: eye in the sky... si ti..., zato je to čist res: obsodi in obsojen boš, pa četud nezavedno oz. podzavedno to počneš.

Pri odpuščanju ne gre po moje tolk za to, da ti gojiš neka čustva do osebe, ki bi ji naj odpustil, ampak nekako odkriješ držo, ko dovoliš, dopustiš drugemu, da je bil/je to kar je. Ne dobro, ne slabo, ne tisoč vprašanj zakaj..., ker odgovori bodo prišli ob pravem času in mestu. Resnica te najde, če to želiš, vendar ponavadi takrat, ko željo opustiš.

Takšna izguba bližnjih je veliko darilo, čeprav je to težko vedet kr takoj.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: izguba očeta ...
Reply #21 - 15.10.2003 at 10:03:12
 
Obsojanje, tudi povsem neutemeljeno, je ob izgubah ali slovesih prisotno pogosteje, kot si lahko predstavljamo.
Jaz to razumem kot en arhaični obrambni mehanizem pod prikrito parolo, da je napad najboljša obramba.

Se strinjam, da ob dovoljšnji meri ozaveščenosti obsojanje vsekakor ne more biti tista najboljša rešitev težav ali stisk ob takih situacijah, saj je bolj kot ne simptom nezrelosti.


Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: izguba očeta ...
Reply #22 - 15.10.2003 at 11:27:42
 
gape wrote on 15.10.2003 at 09:42:39:
naj predela občutja & stuff ... ne moreš pa rečt naj obsoja fotra ker je bil egoist ... mislm ... kolkr kol obrnem tale tvoj text, mi ne more bit normalno da je prov da sin očeta obsoja za karkoližepač. in to niti pod razno ne velja samo za njiju.
imho

nisi me prepriču niti pod razno titud Grin


Ne bom mu reku, naj ga obsoja, če je smrt sposoben brez obsojanja predelat. Mu bom dovolu,  da obsoja, ker je to zame znak, da ga je začet dojemat  kot samostojno, od sebe ločeno bitje s svojim lajfomin svojo smrtjo.    

Jest dvomim, da je človk v adolecsenci tolk zrel, da sposbon predalt smrt bližnjega brez obsojanja. Če bi mu reku, da ne sme obsojat, tvegam,  da bo  imel bližnjega nad sabo zmerom kljub njegovi odostnosti, bo zmeraj otrok, ki  misli, da je bil  nekdo na tem ali onem   svetu samo zaradnjega in zarad tega ne bo tud nikol odrastu. Teh infantinosti pri odralih ljudeh sem se nagledal že ničkolk, jest bi reku, daj se s prepovedjo obsojanja oz. opredeilitvijo obsojanja kot greha folk  clo sistematično zadržuje v tej nezrezelosti/neodraslosti, da se jim v imenu očeta od zgoraj lažje vlada.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13460
The Land of YaBB
Re: izguba očeta ...
Reply #23 - 15.10.2003 at 13:12:44
 
nism reku da je prepovedano obsojanje, ni pa glih pametna izbira ...
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
LittleStar
Guest




Re: izguba očeta ...
Reply #24 - 15.10.2003 at 13:29:04
 
gape wrote on 15.10.2003 at 13:12:44:
nism reku da je prepovedano obsojanje, ni pa glih pametna izbira ...



Obsojanje ni izbira. Ne more biti. Je lahko le izhod v sili, je prepustitev sebe neki naravni inteligenci, ki ti pomaga do spoznanja... Te pa pravzaprav ironično najučinkoviteje lahko pripelje na mestu, kjer bi naj bil - mestu odpuščanja.

Važno je, da si resničen..., da si priznaš, kar čutiš.
Back to top
 
 
IP Logged
 
lola
5
*****
Offline


Posts: 1056
Maribor
Gender: female
Re: izguba očeta ...
Reply #25 - 15.10.2003 at 13:36:17
 
titud wrote on 15.10.2003 at 11:27:42:
Jest dvomim, da je človk v adolecsenci tolk zrel, da sposbon predalt smrt bližnjega brez obsojanja.      

Ja, če nisi zrel, obsojaš. Ko pa dozoriš, odrasteš, preboliš in predelaš žalost, lahko sprejmeš, da je oče bil človek, ki je imel tudi  slabosti, napake in napačne odločitve in ti ga ni potrebno zato obsojat.  Saj se vendar vsak med nami kdaj napačno odloči, naredi napako, to je človeško in to delajo (delamo) tudi starši.
Back to top
 
 
IP Logged
 
metuljcica
1
*
Offline

Now it's your time to
live.
Posts: 45

Re: izguba očeta ...
Reply #26 - 17.10.2003 at 20:00:16
 
gape wrote on 14.10.2003 at 20:40:20:
pomembno je bit ne-navezan zato da ne doživljaš takih reči, ko pride čas za njih (doživiš isto reč amapk drugače). če ves čas veš, da ti bo tako, ko pride ta trenutek, bo tko ... pa ne rab bit tko ... lahko je čist drugač ...



Pomembno je biti ne-navezan? Kako potem pričakuješ, da se boš potem nekomu lahko predal z vsem srcem, zaživel tisto resnično ljubezen? resnično ljubezen......v katero večina sploh ne verjame, ker se boji predati, se boji zaupati, že vnaprej obsoja vse na propad. Tako potem zagotovo ne moreš vedeti kaj je ljubezen. Pa naj bo to ljubezen med partnerjema, starši in otroki, prijatelji ... "Velike ljubezni spremljajo velika tveganja."

Aja, z njim je zdaj že bolje... Zelo hudo je bilo samo tiste prve dni... No, seveda so tudi sedaj tisti "prebliski", ampak ga kmalu pomirim... Najhujše je bilo samo tisto soočenje z resnico...s tem, da ni več (fizično) ob njem...

Hvala vam za odgovore. Nekateri so mi pomagali...če ne drugače, pa so mi vsaj dali mislit... Hvala.
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13460
The Land of YaBB
Re: izguba očeta ...
Reply #27 - 18.10.2003 at 02:52:12
 
metuljcica wrote on 17.10.2003 at 20:00:16:
Pomembno je biti ne-navezan? Kako potem pričakuješ, da se boš potem nekomu lahko predal z vsem srcem, zaživel tisto resnično ljubezen?


Quote:
O NAVEZANOSTI
V vesolju sta v bistvu dve osnovni energiji - ljubezen in strah. Energija nastane v tistem trenutku, ko vzpostavimo z drugim posameznikom odnos. Prej energije ni, tako kot ni drugega posa­meznika. Ko ga zaznamo in stopimo v odnos z njim, začne teči energija. Te energije tečejo seveda na nezavednem, energetskem ali čustvenem nivoju. Kvaliteto odnosa odreja energija, ki teče med dvema posameznikoma. Dobra energija napravi dober odnos, ki sloni na ljubezni, spoštovanju, toleranci in tako naprej. Slaba energija napravi slab odnos, ki ga karakterizira strah in njegove različne manifestacije kot so ljubosumje, posesivnost, sovraštvo, navezanost.

Kakšen bo odnos, odrejajo vzorci, ki jih ima vsak posameznik. Samo odnos brez vzorcev je odnos ljubezni, dokler pa imamo le še en vzorec, ta ljubezen ne more biti popolna. Seveda pa se z vsakim vzorcem manj energija ljubezni povišuje. Da imamo do različnih ljudi različne odnose, nam seveda odrejajo vzorci. Ti pa so karmičnega izvora, kar pomeni, da "vlečemo" vzorce iz prejšnjih življenj, ravno tako pa tudi energijo določenih ljudi, ki se nam pridružujejo v neki inkarnaciji samo zato, da bomo razrešili negativne odnose z njimi.

O navezanosti govorimo takrat, ko imamo nek negativen odnos med dvema posameznikoma. In ta dva posameznika se bosta toliko časa srečevala, dokler ne bosta izravnala energije in poravnala račune. Iz sovražnikov bosta postala prijatelja.

Navezanost je odnos strahu. Vidimo, da so vsi ljudje navezani na nekoga ali nekaj, kajne? To je normalno, saj sicer ne bi bili ljudje. Ko nisi več navezan na nikogar, nimaš več potrebe po fizični inkarnaciji, ampak si svobodno bitje.

Povejmo še, da je navezanost strah pred izgubo nekoga ali nečesa.

Ta strah izhaja iz številnih negativnih izkušenj iz preteklosti, torej tudi iz preteklih življenj. Ker vsi naši odnosi slonijo na strahu, o pravi ljubezni seveda ne moremo govoriti. To je domena mojstrov, oziroma tistih, ki so svoje čustveno telo popolnoma očistili. Na Zemlji je le nekaj parov, ki živijo v duhu ljubezni.
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
metuljcica
1
*
Offline

Now it's your time to
live.
Posts: 45

Re: izguba očeta ...
Reply #28 - 18.10.2003 at 16:53:21
 
gape: če je tako, potem ne boš nikoli poročen, ne boš imel družine? Ker po tem sestavku sodeč naj bi to, da z nekom deliš ljubezen, pomenilo le to, da te je strah. Toda strah česa? Življenja? Kaj pa če si pač želiš to ljubezen v sebi deliti z nekom drugim, da želiš nekomu polepšati življenje s kančkom svoje ljubezni?
Sicer pa...zakaj je tako narobe, če nas je strah? Ja, mene je tud strah, da bi bila sama. Ampak se ne počutim krivo, ker me je strah. Saj sem človek. Če je tako, da me ne bi smelo biti strah, zakaj imam potem v sebi ta čustva? Ki pa niso naučena, ampak prirojena...
Pomembno mi je, da sem našla nekoga, s komer lahko ta čustva (tudi strah) delim, se o njih pogovarjam... Da se spoznavam, da vem, da imam napake in da ni nič narobe s tem, da ni vedno vse popolno in da mi ni treba ugajat drugim. Vem, da nisem popolna...in ravno to me pelje do tiste prave popolnosti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13460
The Land of YaBB
Re: izguba očeta ...
Reply #29 - 19.10.2003 at 10:14:03
 
poročen?
mislim da nikoli
vsaj na standardni način skor zihr da ne
družina?
to se je še za odločt, sploh če pod to misliš potomce

vidim, da nisi glih razumela sestavka ... mogoče bi morala sledit linku in pridobit zanje, da bi ga bila sposobna razumet.

če je med dvema kakršnakoli negativna napetost, potem tam ni ljubezni.
če je med dvema ljubezen je pač ljubezen.
to je podcilj v življenju, ljubezen do ENEGA drugega.
navezanost na tega izključno enega drugega pa ni glih gut, odvisnost od njega. bi reku, da izvave kot so, tolk te ljubim da nebi mogu živet brez tebe & co niso glih v ponos človeku. one direkt nakazujejo navezanost - ne-zmožnost-živeti-brez.
fino je da ljudem polepšaš dan z ljubeznijo.
fino je tud da ga polepšaš sebi z ljubeznijo.

če rečem da je ideal, kar smo zaenkrat sposobni ljubit, tisto kar je jezus reku da bi blo pametno - ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe - ko sebe ljubiš, šele obstaja primerjava do drugega. prej pa ga ljubiš tko kot sebe, blj švoh, bom reku tolk kt sebe sprejemaš, tolk lahko drugega ljubiš.
jezus je govoru o vseh, ne samo partnerju, ampak ne vem zakaj ne bi mogu rečt da je partner tud del vseh in da zanj veljalo ista pravila.

to da nas je strah, je narobe zato, ker si strah nafuramo sami, bi reku, telo si ga nafura, čeprov dobr ve da je strah okrog votu, okrog ga pa nič ni, RAZEN če ti s svojimi mislimi tolk časa gradiš ta starh (ga vzdržuješ) da se zgradi od zuni in od znotri - SE MANIFESTIRA.
vsaka misel teži k manifestaciji.
želja se manifestira (ponavadi) takrat ko je ne rabiš več.
namera je pak mal drugačna.


aha sm opazu da nism dal linka sploh
dajem zdej
http://www.gape.org/gapes/prispevki/resniceg_izvl.htm#strah

Quote:
O STRAHU
Strah je prvinsko človekovo čustvo. Ker človek seveda ni nastal iz opice - temveč obratno: opice so le posledica genetskih poskusov v času Atlantide in še prej - tudi strah ni nastal kot posledica nerazumevanja naravnih procesov. Strah je posledica vcepitve. Po spuščanju iz duhovnih ravni v fizično, je strah prvi vzorec človeka. Nastal je zaradi upora do omejitev, kot upor do vsega, kar ga omejuje. Čemur se upiraš, to dobiš. Strahu ni na nivoju nad peto stopnjo zavesti ali nad peto čakro, to pa je prvi duhovni nivo. Že na četrtem nivoju se ta pojavi. Četrti nivo predstavlja prehod med fizičnim in duhovnim nivojem. Samo fizično bivanje je po sebi omejeno. Ko enkrat padeš pod ta nivo, pozabiš, kdo si v resnici, tvoja vibracija se zniža in nenadoma si omejen samo na zaznavanje fizične dimenzije, ki je najnižja ali bolje rečeno, najbolj zgoščena oblika energije. Tako je strah, ki ga občutijo vsi ljudje, posledica upora proti padcu ali pozabi samega sebe. To je hkrati tudi ego, samopomilovanje ali samopomebnost. Samopomilovanje izhaja iz strahu (ali jeze) zaradi pozabe. Samopomilovanje ali ego pa je hkrati tudi tista sila, ki nam ne dovoli, da bi se zopet povzpeli nazaj, odkoder smo prišli. V osnovi vseh zemeljskih problemov je torej strah. Če zboliš, je to zato, ker te je strah bolezni, če te partner vara, je to zato, ker je v tebi že dolgo strah, da te bo enkrat prevaral in tako naprej v nedogled. Zato pravimo, da je ljubezen, kot nasprotje strahu, edina sila, ki lahko strah premaga in nam tako omogoči razsvetljenje. Ko imaš zbirno točko zafiksirano na mestu strahu, je edina sila, ki jo lahko premaga ljubezen - torej nasprotna sila. Zato je treba resno kultivirati ljubezen v vseh primerih in do vsega, kar nam vzbuja odpor, strah, jezo, žalost, sovraštvo. Dokler imamo le še en sam strah ali odpor, še nismo rešeni.



ne sme te bit strah da boš sama.
to pač ni pametno.
niti se ni treba počutit krivo, nared pa neki za to da odpraviš svoje strahove

zakaj imaš čustva?
da lahko izkusiš izkušnjo življenja.
da jo lahko občutiš.

čusto prirojeno - naučeno - to ti sve eno in isto - gre eno z drugim, če ti je reč prirojena, se je naučiš, če se je naučiš si tko naučena in na tak vhod sledi tak in tak izhod. in če se tega ne naučiš presešt v tem lajfu, ti postane prirojeno ...


pomemben je nekdo
pomemben je pogovor
pomembno je spoznavanje sebe (in drugih)
pomembno je ozaveščanje in transformacija
strahu v ljubezen
(to sta pa samo dve skrajnosti bi lahko reku (01))

Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Pages: 1 2 3