Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 
(Read 13630 times)
Shadow
Guest




Suicid
12.10.2002 at 20:39:34
 
Živjo

Mogoče je malo morbidna tema, ampak je že kdo od vas resno razmišljal o samomoru, mislim, da je razmišljal tako, da ga je od tega ločilo le še zadnjo dejanje. Ker se mu je nadalnje življenje zdelo neznosno

Back to top
 
 
IP Logged
 
Andres
5
*****
Offline


Posts: 3724

Re: Suicid
Reply #1 - 12.10.2002 at 20:56:51
 
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Suicid
Reply #2 - 12.10.2002 at 21:50:25
 
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Suicid
Reply #3 - 13.10.2002 at 11:02:17
 
Quote:
Živjo

Mogoče je malo morbidna tema, ampak je že kdo od vas resno razmišljal o samomoru, mislim, da je razmišljal tako, da ga je od tega ločilo le še zadnjo dejanje. Ker se mu je nadalnje življenje zdelo neznosno



Samomor nima nekega smisla, Suicid...ko je zivljenje najbolj neznosno, pa ko mislis, da se nikol vec ne bo nobena stvar spremenila ali pa izboljsala in ko si se tolko zaprl, da si v sebi ze celi svet k vragu poslal...si se zmerom povezan z duso v sebi in se zmerom nujni igralec v veliki igri, ki brez tebe ne bi bla tolko dobra, kot je lahko s tabo...taki trenutki so preizkusnja notranje moci in ljubezni...ki jo imas, samo opazit jo moras...

Jaz sem dostikrat o samomoru razmisljala...najprej pri 16ih zato, ker me niso jemali tako, kot sem zelela, potem pri18ih, ker sem bila prepricana, da sem si tolko zaj... zivljenje, da bi blo najboljse od zacetka zivet...scasoma pa sem kar dobre odnose s svojo smrtjo navezala...se je dobro vcasih pogovorit z njo...ampak zmerom ko se pogovarjas, ti rece...zdaj se pa zberi malo, ce si depresivna, idi k zdravniku po tablete, ampak nehaj se ze enkrat sama sebi smilit...saj ves da bos spet nazaj v isto prisla...sooci se ze enkrat s tem, da bo boljse...
ce tudi ti razmisljas o samomoru, daj, ne pozabit....ko se enkrat spustis ze tolko nizko, da se globlje ne da...gre potem samo se navzgor...in zmerom si malo mocnejsi...in cutit tako zivljenjsko moc je zdravilo proti vsemu slabemu v zivljenju...

lubcka, sotrpin Kiss
se malo pocakaj...boljse bo
Devi
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
Petra.
Global Moderator
p
*****
Offline

All IS Full Of Love
Posts: 10693

Gender: female
Re: Suicid
Reply #4 - 13.10.2002 at 12:57:37
 
Tudi sama sem razmišljala o temu v različnih obdobjih življenja, prvič pri 15 letih, ko sem imela prvo depresijo. Tudi sama sem videla v tem dejanju simboličen konec starega in začetek novega. No, sem to vseeno preživela in si življenje osmislila.

Ko sem spet padla v zelo hudo depresijo pri 21 letih, pa so se mi te misli in želje začele spet ponavljati, v še močnejši obliki. Smešno je bilo, da sem si ful želela umreti a hkrati sem hotela živeti, v glavnem zelo absurdni trenutki, težki časi. In če hne bi takrat že bila s svojim dragim, nisem čisto prepričana, da bi preživela Undecided, no ampak sem še vedno tu.

Zopet pa sem začela veliko razmišljati o tem po samomoru strica lani (drgač je že dedek samomor naredil). Poskušala sem poiskati razloge in vzorce razmišljanja in doživljanja življenja, ki sem ga pridobila od okolja. Samomor je bil pri meni vedno "uteha" za trenutke, ko mi bo tako hudo, da res ne bom mogla več, takrat lahko naredim to in bo spet vse OK... Lips Sealed No, lani sem se končno zavedala, da sem ta način razmišljanja dobila od tega strica, ki je umrl, on je večkrat to govoril in so se mi te besede (takrat še otroku) vtisnile v spomin. Glede na dedka in strica pa me je prevzel strah, da imamo to že v genih in da se bo to sigurno tudi meni zgodilo...

No, to sem vse skup sedaj nekako prerasla in ne bi več storila samomora, sem prišla do tega, da je to življenje tako le utrinek v večnosti in da ga bom že preživela, kajti življenje zna biti prav lepo, načinov smrti in priložnosti za to pa je v življenju že tako dovolj, zakaj bi torej sama sploh polagala roke nase???

Treba se je sprejeti in imeti rad, takrat izgine potreba po smrti in iskanje utehe v njej. Življenje je treba osmisliti, nikoli pa tudi ne bi hotela s samomorom prizadeti vseh, ki me imajo radi, jim raje še naprej težim s svojo prisotnostjo in ljubeznijo. Wink Smiley

Tako, da se po mojem ne splača polagati rok nase, pomisli, kako si se sam počutil, ko ti je (če ti je že sploh) umrl nekdo, ki si ga imel rad. Bolečina je prevelika, da bi jo sama lahko povzročila drugim...

Shadow, le pogum, saj ni vse tako resno kot morda zgleda!  Kiss

Back to top
 

you cant look in the mirror and expect it to smile first
 
IP Logged
 
Shadow
Guest




Re: Suicid
Reply #5 - 13.10.2002 at 19:55:34
 
Hvala Kali in Devi, ampak gotovo veste, ker sta imele obedve ista razmišljanja, da ni to tako enostavno, saj ni tako, da vstaneš enega jutra in si zaželiš umreti, čustva se kopičijo čez leta, so obdobja, ko jih ni ali pa jih je manj, in so obdobja, ko spet izbruhnejo z vso svojo silovitostjo in imaš še občutek, da "dobiš še za nazaj", za čas ko je bilo boljše.

Tako sem sit življenja, da vsak dan molim da bi lahko že enkrat zaključil vse in zbral tisti kanček poguma in pozabiš na tisti prekleti samoohranjevalski nagon.
Niti nočem več, da bi postalo boljše in poskusil spet, preveč razočaranj je že bilo, sicer še nisem poskusil, ampak nočem se slepit z zdravili in "pogovori".
Back to top
 
 
IP Logged
 
Igor P.
Global Moderator
p
*****
Offline

Če ne mores živeti, kot
bi hotel, živi, kot zmoreš

Posts: 4800
Celje
Gender: male
Re: Suicid
Reply #6 - 13.10.2002 at 20:28:10
 
Shadow, kaj je tako neznosno v tvojem življenju? Poskusi se zaupati in morda bo že takoj kanček bolje. Kaj meniš?

LP Harry
Back to top
 

Če bi tisti, ki me obrekujejo, natančno vedeli, kaj si o njih mislim, bi me še mnogo bolj obrekovali.
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Suicid
Reply #7 - 13.10.2002 at 22:14:35
 
mogoče bi nas pa obisku u pržanjčku ...
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Shadow
Guest




Re: Suicid
Reply #8 - 13.10.2002 at 23:18:51
 
Niti nočem več, da mi gre boljše, kaj pomenijo tisti trenutki sreče, ko pa te spet zajame resničnost z vso okrutnostjo, ki jo premore, kvečjemu je zatem le še slabše in se počutiš še bolj brez moči in energije.
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Suicid
Reply #9 - 13.10.2002 at 23:35:33
 
ampak ... tko si izbral ... tko še vedno izbiraš ...  za zdej in za naprej ... koneckoncev je vse kar je tukaj in zdaj in če tukaj in zdaj izbiraš to, potem to je, izberi kaj drugega ...
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
Igor P.
Global Moderator
p
*****
Offline

Če ne mores živeti, kot
bi hotel, živi, kot zmoreš

Posts: 4800
Celje
Gender: male
Re: Suicid
Reply #10 - 14.10.2002 at 01:38:56
 
Quote:
Niti nočem več, da mi gre boljše, kaj pomenijo tisti trenutki sreče, ko pa te spet zajame resničnost z vso okrutnostjo, ki jo premore, kvečjemu je zatem le še slabše in se počutiš še bolj brez moči in energije.


Nočeš, da ti gre na boljše? Poslušaj, sočlovek, izpovej se, saj si anonimen. Kaj te tako žalosti? Ali ne živimo vsi za tiste trenutke, ko nas preplavi sreča? Življenje pač ne more biti vseskozi ena sama sreča.

LP Harry
Back to top
 

Če bi tisti, ki me obrekujejo, natančno vedeli, kaj si o njih mislim, bi me še mnogo bolj obrekovali.
 
IP Logged
 
Gru Gru
YaBB Moderator
p
*****
Offline


Posts: 2402

Re: Suicid
Reply #11 - 14.10.2002 at 09:48:36
 
Quote:
Niti nočem več, da mi gre boljše, kaj pomenijo tisti trenutki sreče, ko pa te spet zajame resničnost z vso okrutnostjo, ki jo premore, kvečjemu je zatem le še slabše in se počutiš še bolj brez moči in energije.


Dokler daješ moč drugemu polu (zajem resničnostjo z vso okrutnostjo) boš vedno lahko postavljal takšne trditve. Če pa ga sprejmeš in se ne boriš proti njemu, pa boš lahko počasi postopoma, tiste trenutke sreče povečeval iz dogodka v dogodek. In življenje sprejemal in doživljal takšno kot je. Mnogih stvari, dogodkov, namenov ravno ne moremo pojasniti z logičnim umom, lahko pa pustiš da v tebi začne rasti cvetlica sreče in počasi tisto rastlinco na kateri piše (resnična okrutnost), nehal negovati in pustil da odmre sama po sebi.


Velik sonca
edi
Back to top
 
 
IP Logged
 
veronika
5
*****
Offline

angeli letijo zato, ker
se ne jemlejo resno
Posts: 1502

Gender: female
Re: Suicid
Reply #12 - 14.10.2002 at 11:34:08
 
Tud jaz sem velikokrat razmišljala, da bi rada umrla, nikoli pa da bi dvignila roko nad sebe. Vedno sem se zafrkavala, da skočila ne bi, ker se bojim višine, zdravil na bi vzela, ker niso dobrega okusa, če pa nož videm, me pa kar spreleti. Torej ni načina, da bi na sabo roko dvignila (saj vem, da so še drugi, ampak pustimo podrobnsti)

Res si včasih želim umreti, po drugi strani, pa ne upam dvigniti roko nad sabo, se preveč bojim za svoje živjenje, ker nisem še vse naredila kar moram.
Same smrti me ni strah, bojim se umiranja.
Back to top
 

Never take life seriously. Nobody gets out alive anyway.
 
IP Logged
 
Petra.
Global Moderator
p
*****
Offline

All IS Full Of Love
Posts: 10693

Gender: female
Re: Suicid
Reply #13 - 14.10.2002 at 16:16:26
 
Quote:
Hvala Kali in Devi, ampak gotovo veste, ker sta imele obedve ista razmišljanja, da ni to tako enostavno, saj ni tako, da vstaneš enega jutra in si zaželiš umreti, čustva se kopičijo čez leta, so obdobja, ko jih ni ali pa jih je manj, in so obdobja, ko spet izbruhnejo z vso svojo silovitostjo in imaš še občutek, da "dobiš še za nazaj", za čas ko je bilo boljše.

Tako sem sit življenja, da vsak dan molim da bi lahko že enkrat zaključil vse in zbral tisti kanček poguma in pozabiš na tisti prekleti samoohranjevalski nagon.
Niti nočem več, da bi postalo boljše in poskusil spet, preveč razočaranj je že bilo, sicer še nisem poskusil, ampak nočem se slepit z zdravili in "pogovori".



Ko pomislim nase, kako sem razmišljala takrat (pri 21 ih), vem, da ti ni lahko. Tudi sama sem velikokrat molila, da bi že umrla, ker sama v bistvu si nisem upala tudi kaj konkretnega storiti, da bi storila samomor. Šla sem tudi 2x k bioenergetiku, šla sem tudi do splošne zdravnice, a mi ni predpisala kakih tablet, jih tudi nisem zahtevala. Sem pa vzela sem ter tja kak persen ali deprim. V tem obdobju sem tudi spoznala kdo me še vedno sprejema in so mi tudi pomagali prebroditi to obdobje.

Seveda pa se sprememba ni zgodila čez noč ampak je bilo vse skupaj kar 6 mesecev te ekstremne depresije. Počutila sem se čisto prazno, žalostno, brez smisla pravega... Grozno je bilo. Cry  Ampak potem sem začela iskati smisel v majhnih rečeh, spet sem začela veliko hoditi v naravo...

Prijateljica mi je vrgla tarot in karte so pokazale mojo praznino, a nato je bila karta, na kateri raste prečudovit cvet, tam nekje v skalah, in tako kot je tudi v meni seme, ki vztraja v težkih razmerah in nekako najde priložnost, da vzkali in zraste v čudovito rožo... To mi je odprlo oči, kajti nikoli ni tako hudo, da ne bi mogli spet vzcveteti.

Depresijo sem nakoncu videla kot darilo, imela sem čas, da sem si osmislila življenje. Življenje po tem obdobju je še naprej tako, kot verjetno pri večini...sonce in dež, pa spet sonce...  Smiley  In Shadow, verjemi mi, da bo vse v redu in da se boš nekoč še nasmehnil vsemu temu...

Koliko let pa imaš, če te smem vprašat? Pridi v petek v pržanjčka, če si iz kje blizu... Kiss
Back to top
 

you cant look in the mirror and expect it to smile first
 
IP Logged
 
Shadow
Guest




Re: Suicid
Reply #14 - 14.10.2002 at 21:55:42
 
Kali, ampak pri meni ni tako, da bi se to pojavilo kar naenkrat, iznenada, star sem 24 let in kar se spomnim sem si vedno želel, da umrem.
Bila so obdobja, kjer je zapihal veter v jadra življenja in me nesel, ampak sedaj čutim tako praznino v sebi, da je ne morem opisati.
Bojim se, spet se slepiti s tem, da bo boljše in je treba pozitivno mislit, pa tud ne zmorem več.

Krog se mora enkrat zaključit, moje življenje v tej obliki več nima smisla, razmišljal sem že tudi, da bi se izselil nekam, v tujino in začel novo življenje.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3