NADALJUJEMO S KLELE:http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=105277344...

Kreden,

Se dober, da nisi vsemogocen, ker bi jaz se isti trenutek, ko bi to spoznal, postal nevernik  .

Drgac pa jest tud ne stekam prevec vsega tega nelagodja o katerem pises, Titud.

Kolikor jest poznam situacijo, se ljudem dobesedno jebe kaj je blo pred 300 leti, za npr. 30. letno vojno pa itak, razen studentov zgodovine, pa posameznih ljubiteljev, ni nihce slisal. Tko, da res ne vem od kje te ideje o nelagodju.

Sploh pa, ce je npr. siroko sprejemanje vzhodnih religij in takih in drugacnih vzhodnih duhovnih praks na zahodu znamenje kaksnega nelagodja itd., itd., kaj bi potem lahko sele rekli za Kitajce, pa Korejce, kjer je krscanstvo v silnem razmahu? Pa poglej Filipine? Kolk je potem sele njim bad?

To kar danes muslimanom dogaja glede zahoda po moje ni izraz duhovne nadmoci, temvec prej izraz politicne, pa tudi gospodarske nemoci.
V vseh ozirih nesposobni politicni voditelji v muslimanskih drzavah, kjer je npr. cca. 40% prebivalstva mlajsega od 20 let, pa v bistvu ravnajo precej modro, ko preusmerjajo pozornost v bistvu precej brezdelnega naroda na "bogokletni" zahod, sami pa se hkrati npr. ne branijo mercedesov.

Da pa dajes za primerjavo sufije, ki so iz druzbenega stalisca prav nepomembni, pa tud ni glih neki pravi dokaz teze.

Po moje te tvoje teze vsaj v praksi ne zdrzijo prevec. Lohk pa tud, da se motim.

Bi prej rekel, da je tako, kot pravi Ten-nej, sam to je druga varianta, o kateri smo ze govoril in tudi nakazal resitve. Vsaj kolikor se spomnim.


Lp
Jst

Quote:
 


Tole definicijo 'kulturnega nelgodja'  sem se v topiku o dogmi  sposopdu pri jungu in mal po svoje obrnu:

Quote:


Kulturno nelagodje je po moje treba jemat v pomenu, kako konkretna kultura uspe reševat razmerje med nezadvednim in zavednim, med enimi arhetipsikimi vsebinami v posamezniku in njihovo realizacijo v praksi oz. določa način, kako se te vsebine iduvidualirajo skoz posmeznika.


Quote:


Po mojem ni to tko enostavno, da bi lahko prepustil razreševanje tega procesa posamezniku brez da bi ga opremli z določenim orodjem. Ta proces se lahko razrešuje preko korespondiranja arhetipskih   psihičnih  vsebin z zavednim, te načine  korespondence pa se lahko vzpostavi le skoz določeno kulturo. Če se iz kulture črta religiozno dimenzijo, ti je po moje  onemogočena artikuliranje tistih arhetipskih psihičnih vsebin, ki vsebujejo v seb univerzalne kode kolektivnega nezavednega. Ker se ti znotraj take korespondence  kulturno nelogadje niti vzpostavlja, se je kultura na tak način izognila tud nalogi, da bi ga odpravljala. V zahodni kulturi tako arhetipske vsebine zlivajo v posmeznikovo zavest stihijsko,  neartikulirano, brez izgrajenga mehanizma korespondence, iz njih se fila induvidualni in kolektivni egoizem,  povzročeno nelagodje pa utapljamo v pijači, drogi, nasilju in skoz vse oblike kulture dela in potrošništva.  Zahodna kultura je problem kulturnega nelagodja rešuje na način, da ga ignorira oz. ga potiska v sfero zasebne artikulacije. Tam za njo nima kaj počet, zato se oprijema idelogij, ki so po definiciji kolektivne in nemenjene temu, da orožajo drugega z drugačnim ideloškim  nazorom.

Kulturno nelgodje so nase sposobne vzet le  kulture, ki gredo v celostno  korespodenco z arhetipskimi vsebinami. Jest ne trdm, da je to sposben nardit samo tak ali drugačen religiozen sistem, vtkan v določeno določeno kulturo. Jest samo pravm, da mora zahodna kultura breme kulturnega nelagodja vzet nazaj nase, da se bo posameznik sam s sabo lahko bolj celovito sooču, ne pa, da mu jemlje en celovit dostop pa zaupanje  do svoje notranjosti in  da je to celovitost pol prisljen vzpostavljat  skoz takšne ali drugačne povnanjene oblike kolektivizma, ki z njim osebno nimajo nobene zveze.

Ko se kot zahodnjak soočim s sabo, sem  na to praviloma tko nepripravljen in je pri tem tako nebogljen, da kar kličem po tem,  bi me kdo, ki je v  odpravljanja tega nelagodja  bolj vešč,  oderšu. Ko pa ga prikličem, magari muslimana, ga mam pa koj  za primitivca, fanatika pa kar je še tega, kar naj bi jest kot prosvetljen in civiliziran zahodnjak že zdavnaj  presegu.      

t wrote on 26.05.2003 at 11:11:25:

niti zahodnjaki niti vzhodnjaki nimajo stvari resenih. ker dokler se imas za zahodnjaka ali vzhodnjaka si se zelo delec od svoje spiritualne biti.

eni se majo za slovence, eni se majo za indijce, eni se majo za americane, eni se majo za zenske eni za moske itd. to so vse oznacbe teles (glede na geografsko podrocje) ali kulturno ali pa mentalno stanje.

jaz predlagam da se mal spravte meditirat in se poglobite vase, takrat vam bojo vsa ta oznacevanja odpadala po vrst. problem bo le, ker samo vedt kdo nism ni se dost, ker se nimam kaj prijet in spet pridem vn iz transa in se zmotno poistovetim s tem telesom, le da ga zdej bolj gledam le kot "opazovalec" ne kot dam sem jaz telo, ali um. tko kot ce ti vidis svojo srajco pa ves da ti nisi to. vprasanje se pol zastav, ce nismo mi to, nismo tist, nismo un in tko naprej (tega je na tone) ne bomo nikol prsli do konca samo z nasim trudom in meditacijo. treba je sprejet "znanje" ki nam bo dal tocno vedt kdo smo, in hkrati bomo takoj ugotovil kdo nismo. iluzija bo sla stran in s tem tud trpljenje ki prihaja od zmotnega poistovecanja.

Quote:

ce gledamo iz vidika nase pogojenosti v obliki grobega in subtlilnega telesa in ekstenzij imamo res raznorazne potrebe. ampak ce gledamo iz vidika spirita (duse) imamo vsi isto potrebo, ceprav jo razlicno lahko izvajamo. zavedanje te potrebe in hkrati nase zelje in vecne dolznosti lahko pomiri vse.

ce imamo vec razlicnih centrov interesa ki se zmeri bolj grebejo (ker niso nikol zadovolni) za nekaj kar je omejenga, bojo kroznice enga centra slej k prej udarle v kroznico drugega centra in bo prslo do kreganja, vojn, vznemirjenja itd. ce pa imamo en center, okol njega pa lahko tud neomejeno kroznic z vecjim ali mansjim radijem se le te ne bojo nikol sekale.

vsi mi smo pod enim soncem (bogom). ne obstaja amerisko, ali slovensko sonce, ceprav si nekateri tko hocjo predstavljat. ce bi se zavedal nase vecne enotnosti in povezanosti med sabo in bogom (ki je nad vsemi nami) se ne bi vec kregal kot otroc znotri peskovnika , ampak bi sli nazaj domov k nasemu skupnemu ocetu, vzdrzevalcu vseh nas.

Pa si ti že bil kdaj toliko v riti,
da bi se lahko zavedal svoje biti  ???

Religioznost  potreba po tem, da vsaka posamezna misel/dejanje, ki ima izvor v mikrokozmosu, deluje  na način, da ne bo povzračila nasprotja/konflikta z zakonitostmi  makrozmosa in obratno.  Religioznost  je način vzdrževnja vedenja/vere/upanja, da je to njuno razmerje ne samo možno, temveč nujno in večno.  Tega odnosa ni mogoče zreducirat niti  npr. protestanstko etiko dela in kopičneja materiallnih dobrin niti na odpoved vskršnemu delu in materialnim dobrinam oz. posvečanju t.i. spiritualnosti.

Nastala je jebena sitaucija, pri kateri ne gre za spopad enega religioznega koncepta proti drugemu (tko kot križarskeih vojnah ali  kolonilaziranju  poganskih dežel z križem in mečem), ali za spopad  ene produkcijske  prakse proti drugi (kapitalzem:komunizmu, urbano:agrarnemu ... )ampak za zlo agresiven napad na posmeznika v tradicilonalnih religioznih družbah, ki se počut kot da ga želimo sploščit na eno samo dimenzijo. Ni čudno, da čut paničen odpor do tega, ker se počut, kot da bi ga hotl odrezat od svojga bistva. Kako se približno počutj nam hoče pokazat na način, da nas hoče simboločino amputirat od našga bistva, ki ga ne simolizira cerku, ampak WTC.

Aryan, če se bomo  drug drugmu trudl dokazovat  napačnost njegovih poistovečanj, pol bomo najdl skupno bistvo, le če sebomo poistovečal z ničemer. Ampak če bomo  hotl bit tud tle  do konca dosledni, tud z ničemer ne.

Religioznost nima skor nobene veze s tistimi sodobnimi  verstvi, ki so se reducirale na dimenzijo parcialnih ideologij. Tud pri muslimanih je en zanimviv pojav, ko  so se elite, ki so svoj deružben položaj gradile na materialnem bogastvu, sorazmerno zlahka positovetle tako s protestanstko etiko dela in kapitala kot komunistično idelogijo protiimperilazma in državnega centralizma.

Religiozen občutek, da so kljub neimetju usmiljenja  vredni,  vedno  najbolj rabijo  sloji, ki so i odvisni od  naklonjenosti narave,   milosti  cesarja ter  solidarnosti sočloveka. Samomorilski  verski fundamentalizem sicer  rekrutira svoje člane  iz najpolj zapostavljenih slojev muslimsnke družbe, ni pa dvoma, da ga za svoje  ideloške  interese izkoriščajo  bogati sloji muslimanske družbe v konkurenčnem boju za oblast. Islam pa svoje vitalnsoti na zahodu  ne črpa niti od prvih niti od drugih ampak iz dejstva,  da sodobna družba posamezniku razen poistovečanja s stistim, kar ima, ne nudi nobenga tehtenega razloga za obstoj. Muslimanska kultura dokazuje, da je posameznika na življnenje spsobna vezat globlje, z monožičnimi samomorilskimi akcijami pa to globino pardoksalno demostrira na način, da ga vera od življenja lahko tudi odpokliče.

Reilgioznost razumem v pomenu značilnosti religioznega,  na karkoi že se ta vernost nanaša. Tle reigioznost pa organizirana religija nimata lahko tud čist nč skupnega,  lahko pa dost. V zahodni družbi je odsotnost religioznosti vrlina in civilizacijska pridobitu, kar v religoznih družbah ne glede na njihove religije po moje upravičeno smatrajo kot duhovno siromaštvo.

Hočem povedat, da ni nujno, da bi blo tko in da bi drugim kulturam pokazal eno religiozno dimenzijo humanizma, če bi seveda sami vanjo iskreno verjel. Komot in brez zadržkov bi zahodni humanist lahko pritrdu mistiku chandidasu, da je 'resnica človeka iznad vsega in nad tem ni ničesar višjega'. Reigiozna je npr. tud izjava  da si 'običajen, preprost, iskren, zavesten človek in da je vsak drug prav tako božanski kot si ti sam. Da moraš ustvarit svojega boga znotraj svojega bitja, da moraš bit bog. in da ta bog ne bo proti tvoji čovečnosti ampak nasprotno, njena popolna izpolnitev, vse njeno najboljše, njena zrelost'( to zadnje sem si sposodu pri ošotu, zanenemu nasprotniku religij in ideogij ter hkrati religiozemu mistiku in po moji trdi veri predvsem humanistu, ki je na zahodu dodal tisto religiozno dimenzijo človečnosti, ki  bi lahko v obliki duhovnega komunizma pomagal premagat odpor ostalga  sveta do zahoda)