| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Verstva, religije, filozofije, kulture >> Verniki II. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1053685729 Message started by Kali on 23.05.2003 at 12:28:49 |
|
|
Title: Verniki II. Post by Kali on 23.05.2003 at 12:28:49 NADALJUJEMO S KLELE:http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=1052773449;start=180 |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 25.05.2003 at 14:05:12 Quote:
Titud, na Indijsko-Pakistanski meji lahko si ogledaš, kako navezujejo medsebojne stike muslimani in hindujci, ali pa pogledaš kako uspevajo medsebojni stiki med vernimi Židi in muslimani na bližnjem vzhodu. Sicer ne vem od kje si pobral to "kulturno nelagodje", vendar pa je o tem prvi pisal Freud, in pri njemu ne gre za nelagodje, ki bi bilo povzročeno zgodovinsko, temveč za nelagodje, ki je v vsakem človeku kot posamezniku. Gre za nelagodje v (vsaki) kulturi, ki izhaja iz razkola med posameznikovimi željami in zahtevami družbe - to je nelagodje v kulturi v pravem pomenu koncepta. Prav tako je nesmiselno govoriti, da mora kultura pri posamezniku (oziroma, da naj bi) religioznost artikulirati - svojo vero mora in lahko artikulira samo vsak posameznik sam. In tu smo "zahodnjaki" v veliki prednosti, saj imaš popolno pravico in svobodo, da artikuliraš svojo religioznost in vero vse dokler s tem nikogar ne ogrožaš. In ko si bodo nekateri fanatiki religij pripravljeni priznati, da je svet postal samo globalna vas in da se na žalost ne da živeti izolirano od ostalega sveta, se bo potrebno "pomeniti" tudi z ostalimi religijami, katerim "zahodna" prevladujoča kultura postavlja takšno "kulturno nelagodje". In najbrž se bo izkazalo, da je "pragmatično znosno" in njegova univerzalnost največ, kar se na globalnem nivoju lahko doseže. lp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Jst on 25.05.2003 at 22:58:17 Kreden, Se dober, da nisi vsemogocen, ker bi jaz se isti trenutek, ko bi to spoznal, postal nevernik ;). Drgac pa jest tud ne stekam prevec vsega tega nelagodja o katerem pises, Titud. Kolikor jest poznam situacijo, se ljudem dobesedno jebe kaj je blo pred 300 leti, za npr. 30. letno vojno pa itak, razen studentov zgodovine, pa posameznih ljubiteljev, ni nihce slisal. Tko, da res ne vem od kje te ideje o nelagodju. Sploh pa, ce je npr. siroko sprejemanje vzhodnih religij in takih in drugacnih vzhodnih duhovnih praks na zahodu znamenje kaksnega nelagodja itd., itd., kaj bi potem lahko sele rekli za Kitajce, pa Korejce, kjer je krscanstvo v silnem razmahu? Pa poglej Filipine? Kolk je potem sele njim bad? To kar danes muslimanom dogaja glede zahoda po moje ni izraz duhovne nadmoci, temvec prej izraz politicne, pa tudi gospodarske nemoci. V vseh ozirih nesposobni politicni voditelji v muslimanskih drzavah, kjer je npr. cca. 40% prebivalstva mlajsega od 20 let, pa v bistvu ravnajo precej modro, ko preusmerjajo pozornost v bistvu precej brezdelnega naroda na "bogokletni" zahod, sami pa se hkrati npr. ne branijo mercedesov. Da pa dajes za primerjavo sufije, ki so iz druzbenega stalisca prav nepomembni, pa tud ni glih neki pravi dokaz teze. Po moje te tvoje teze vsaj v praksi ne zdrzijo prevec. Lohk pa tud, da se motim. Bi prej rekel, da je tako, kot pravi Ten-nej, sam to je druga varianta, o kateri smo ze govoril in tudi nakazal resitve. Vsaj kolikor se spomnim. Lp Jst |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 26.05.2003 at 10:13:08 wrote on 25.05.2003 at 21:53:04:
sej nben ne umira zarad raka, aidsa in lakote. to je naravni proces ki doleti vsako umrljivo materialno telo (za razliko od duse, ki je vecna), al na tak al pa drgacn nacin. razlika je da trpimo sam zarad tega ker se zmotno poistovecamo s temi nasimi telesi. pozabl smo na naso pravo izvorno identiteto in se izgubljamo tuki notr v tej iluziji in ob tem trpimo. ce nekdo nekoga v gledaliski drami na odru ubije, mi pa ob tem jokamo (zarad neznanja) je to le nas problem. Quote:
to je takrat kadar se vec oseb grebe za nekaj kar je omejenga, in to sam zato ker vsak zase misli da je on edini avtoriziran uzivalec in gospodar tega sveta. cajt nam vsakmu posebi zmeri pokaze da to lih ni tko kot si mi predstavljamo. vedanta pa nam pove se nekaj vec od te indirektne resnice, ki se ji btw. nben ne more izognit. kreganja za nekaj omejenga (materija, ta svet, itd.) je v trenutku konc za tistega in tiste ki imajo moznost dosezt nekaj neomejenga. Quote:
pol pa razloz ljudem njihovo izvorno vecno naravo in vecno dolznost katera lahko zdruzi in pomiri vse. sam preden lahko komu to dopoves ali razlozis bos moral sam to dojet in tud prakticno pocet. Quote:
no, se prav cajt je ze primeren. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 26.05.2003 at 10:53:54 Quote:
Tole definicijo 'kulturnega nelgodja' sem se v topiku o dogmi sposopdu pri jungu in mal po svoje obrnu: Quote:
Kulturno nelagodje je po moje treba jemat v pomenu, kako konkretna kultura uspe reševat razmerje med nezadvednim in zavednim, med enimi arhetipsikimi vsebinami v posamezniku in njihovo realizacijo v praksi oz. določa način, kako se te vsebine iduvidualirajo skoz posmeznika. Quote:
Po mojem ni to tko enostavno, da bi lahko prepustil razreševanje tega procesa posamezniku brez da bi ga opremli z določenim orodjem. Ta proces se lahko razrešuje preko korespondiranja arhetipskih psihičnih vsebin z zavednim, te načine korespondence pa se lahko vzpostavi le skoz določeno kulturo. Če se iz kulture črta religiozno dimenzijo, ti je po moje onemogočena artikuliranje tistih arhetipskih psihičnih vsebin, ki vsebujejo v seb univerzalne kode kolektivnega nezavednega. Ker se ti znotraj take korespondence kulturno nelogadje niti vzpostavlja, se je kultura na tak način izognila tud nalogi, da bi ga odpravljala. V zahodni kulturi tako arhetipske vsebine zlivajo v posmeznikovo zavest stihijsko, neartikulirano, brez izgrajenga mehanizma korespondence, iz njih se fila induvidualni in kolektivni egoizem, povzročeno nelagodje pa utapljamo v pijači, drogi, nasilju in skoz vse oblike kulture dela in potrošništva. Zahodna kultura je problem kulturnega nelagodja rešuje na način, da ga ignorira oz. ga potiska v sfero zasebne artikulacije. Tam za njo nima kaj počet, zato se oprijema idelogij, ki so po definiciji kolektivne in nemenjene temu, da orožajo drugega z drugačnim ideloškim nazorom. Kulturno nelgodje so nase sposobne vzet le kulture, ki gredo v celostno korespodenco z arhetipskimi vsebinami. Jest ne trdm, da je to sposben nardit samo tak ali drugačen religiozen sistem, vtkan v določeno določeno kulturo. Jest samo pravm, da mora zahodna kultura breme kulturnega nelagodja vzet nazaj nase, da se bo posameznik sam s sabo lahko bolj celovito sooču, ne pa, da mu jemlje en celovit dostop pa zaupanje do svoje notranjosti in da je to celovitost pol prisljen vzpostavljat skoz takšne ali drugačne povnanjene oblike kolektivizma, ki z njim osebno nimajo nobene zveze. Ko se kot zahodnjak soočim s sabo, sem na to praviloma tko nepripravljen in je pri tem tako nebogljen, da kar kličem po tem, bi me kdo, ki je v odpravljanja tega nelagodja bolj vešč, oderšu. Ko pa ga prikličem, magari muslimana, ga mam pa koj za primitivca, fanatika pa kar je še tega, kar naj bi jest kot prosvetljen in civiliziran zahodnjak že zdavnaj presegu. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 26.05.2003 at 11:11:25 titud, Lepo napisano, vendar pa moraš najprej pokazati in dokazati, da imajo ostali za razliko od nas "zahodnjakov" zadeve ressnično bolje rešene. Po moje jih nimajo! Še vedno pa mi ne gre v račun kako si predstavljaš, da naj bi naše osebne probleme reševala kultura. Vsak posameznik je namreč enota zase, naše potrebe pa se v mnogočem razlikujejo. Prav tako, kot mi ni jasno, kaj naj bi bila tista "religiozna dimenzija", katero naj bi črtali iz kulture. lp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 26.05.2003 at 11:43:40 t wrote on 26.05.2003 at 11:11:25:
niti zahodnjaki niti vzhodnjaki nimajo stvari resenih. ker dokler se imas za zahodnjaka ali vzhodnjaka si se zelo delec od svoje spiritualne biti. eni se majo za slovence, eni se majo za indijce, eni se majo za americane, eni se majo za zenske eni za moske itd. to so vse oznacbe teles (glede na geografsko podrocje) ali kulturno ali pa mentalno stanje. jaz predlagam da se mal spravte meditirat in se poglobite vase, takrat vam bojo vsa ta oznacevanja odpadala po vrst. problem bo le, ker samo vedt kdo nism ni se dost, ker se nimam kaj prijet in spet pridem vn iz transa in se zmotno poistovetim s tem telesom, le da ga zdej bolj gledam le kot "opazovalec" ne kot dam sem jaz telo, ali um. tko kot ce ti vidis svojo srajco pa ves da ti nisi to. vprasanje se pol zastav, ce nismo mi to, nismo tist, nismo un in tko naprej (tega je na tone) ne bomo nikol prsli do konca samo z nasim trudom in meditacijo. treba je sprejet "znanje" ki nam bo dal tocno vedt kdo smo, in hkrati bomo takoj ugotovil kdo nismo. iluzija bo sla stran in s tem tud trpljenje ki prihaja od zmotnega poistovecanja. Quote:
ce gledamo iz vidika nase pogojenosti v obliki grobega in subtlilnega telesa in ekstenzij imamo res raznorazne potrebe. ampak ce gledamo iz vidika spirita (duse) imamo vsi isto potrebo, ceprav jo razlicno lahko izvajamo. zavedanje te potrebe in hkrati nase zelje in vecne dolznosti lahko pomiri vse. ce imamo vec razlicnih centrov interesa ki se zmeri bolj grebejo (ker niso nikol zadovolni) za nekaj kar je omejenga, bojo kroznice enga centra slej k prej udarle v kroznico drugega centra in bo prslo do kreganja, vojn, vznemirjenja itd. ce pa imamo en center, okol njega pa lahko tud neomejeno kroznic z vecjim ali mansjim radijem se le te ne bojo nikol sekale. vsi mi smo pod enim soncem (bogom). ne obstaja amerisko, ali slovensko sonce, ceprav si nekateri tko hocjo predstavljat. ce bi se zavedal nase vecne enotnosti in povezanosti med sabo in bogom (ki je nad vsemi nami) se ne bi vec kregal kot otroc znotri peskovnika , ampak bi sli nazaj domov k nasemu skupnemu ocetu, vzdrzevalcu vseh nas. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 26.05.2003 at 11:59:07 Aryan, To, kar si najbrž nima nobene veze s tem, kar je tvoja spiritualna rit. Kajti spiritualne riti so čiste biti In šele ko si popolnoma v riti, se lahko zaveš svoje biti saj spiritus ni v biti temveč v riti lp (le prdni) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 26.05.2003 at 12:36:22 Pa si ti že bil kdaj toliko v riti, da bi se lahko zavedal svoje biti ??? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 26.05.2003 at 13:03:27 vida wrote on 26.05.2003 at 12:36:22:
Itak. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 26.05.2003 at 14:18:49 Religioznost potreba po tem, da vsaka posamezna misel/dejanje, ki ima izvor v mikrokozmosu, deluje na način, da ne bo povzračila nasprotja/konflikta z zakonitostmi makrozmosa in obratno. Religioznost je način vzdrževnja vedenja/vere/upanja, da je to njuno razmerje ne samo možno, temveč nujno in večno. Tega odnosa ni mogoče zreducirat niti npr. protestanstko etiko dela in kopičneja materiallnih dobrin niti na odpoved vskršnemu delu in materialnim dobrinam oz. posvečanju t.i. spiritualnosti. Nastala je jebena sitaucija, pri kateri ne gre za spopad enega religioznega koncepta proti drugemu (tko kot križarskeih vojnah ali kolonilaziranju poganskih dežel z križem in mečem), ali za spopad ene produkcijske prakse proti drugi (kapitalzem:komunizmu, urbano:agrarnemu ... )ampak za zlo agresiven napad na posmeznika v tradicilonalnih religioznih družbah, ki se počut kot da ga želimo sploščit na eno samo dimenzijo. Ni čudno, da čut paničen odpor do tega, ker se počut, kot da bi ga hotl odrezat od svojga bistva. Kako se približno počutj nam hoče pokazat na način, da nas hoče simboločino amputirat od našga bistva, ki ga ne simolizira cerku, ampak WTC. Aryan, če se bomo drug drugmu trudl dokazovat napačnost njegovih poistovečanj, pol bomo najdl skupno bistvo, le če sebomo poistovečal z ničemer. Ampak če bomo hotl bit tud tle do konca dosledni, tud z ničemer ne. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 26.05.2003 at 14:41:06 titud wrote on 26.05.2003 at 14:18:49:
Potemtakem religioznost, kot si jo predstavil, nima ničesar (ali pa le zelo zelo malo) skupnega z današnjimi verstvi. Vsaj kolikor jih poznam, bi to religioznost lahko pripisovali samo najprimitivnejšim panteističnim verstvom in določenim mistično-gnostičnim kultom - ostala verstava pa z religioznostjo, kot si jo predstavljaš, nimajo nobene zveze. Ravno tako, ne verjamem, da so posamezniki tisti, ki se sedaj počutijo napadeni - po moje so to prej tiste vladajoče in verske elite, ki čutijo, kako jim oblast uhaja iz rok in nato posledično pritiskajo na posameznike. Če recimo pogledaš Osamo Bin Ladna, ga nikakor ne moreš uvrstiti med te posameznike v tradicionalnih religioznih družbah, temveč prej med verske fanatike, ki izhajajo neposredno iz vladajoče elite. lp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 26.05.2003 at 15:52:46 Religioznost nima skor nobene veze s tistimi sodobnimi verstvi, ki so se reducirale na dimenzijo parcialnih ideologij. Tud pri muslimanih je en zanimviv pojav, ko so se elite, ki so svoj deružben položaj gradile na materialnem bogastvu, sorazmerno zlahka positovetle tako s protestanstko etiko dela in kapitala kot komunistično idelogijo protiimperilazma in državnega centralizma. Religiozen občutek, da so kljub neimetju usmiljenja vredni, vedno najbolj rabijo sloji, ki so i odvisni od naklonjenosti narave, milosti cesarja ter solidarnosti sočloveka. Samomorilski verski fundamentalizem sicer rekrutira svoje člane iz najpolj zapostavljenih slojev muslimsnke družbe, ni pa dvoma, da ga za svoje ideloške interese izkoriščajo bogati sloji muslimanske družbe v konkurenčnem boju za oblast. Islam pa svoje vitalnsoti na zahodu ne črpa niti od prvih niti od drugih ampak iz dejstva, da sodobna družba posamezniku razen poistovečanja s stistim, kar ima, ne nudi nobenga tehtenega razloga za obstoj. Muslimanska kultura dokazuje, da je posameznika na življnenje spsobna vezat globlje, z monožičnimi samomorilskimi akcijami pa to globino pardoksalno demostrira na način, da ga vera od življenja lahko tudi odpokliče. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 26.05.2003 at 16:13:41 Titud, predlagam ti, da namesto religioznosti uporabljaš, kakšno drugo besedo, saj si se s svojim poljubnim načinom popolnoma oddaljil od njenega pravega pomena - po tvojem pomenu religije sploh niso več religije, vera pa ni več vera. Tako da se lažje razumemo, ti podam še dva primera iz SSKJ: religiozen -zna -o prid. (o) nanašajoč se na religijo, veren: religiozen človek; biti religiozen; globoko religiozen / religiozni pojmi / religiozni obredi verski • knjiž. religiozna ljubezen do zemlje velika, zelo spoštljiva * lit. religiozni ep; sam.: religiozni in ateisti religioznost -i ž (o) lastnost, značilnost religioznega, vernost: njegova religioznost se je poglobila / budistična, krščanska religioznost / religioznost te pesmi je očitna V svojem prirejanju tega koncepta si (po mojem mnenju) zašel predaleč, saj si ga popolnoma predrugačil in mu dal tudi popolnoma svoj pomen. Vera ali religija je namreč to, kar je vera in religija tukaj in zdaj - tako kot se prikazuje, ne pa to, kar si v svojih idealiziranjih predstavljaš. Po moje je nesmiselno govoriti, da sodobne religije niso religije v pravem pomenu in da so kdaj take religije obstajale, ali da bodo kdaj obstajale. Tako, kot je nesmiselna neka kvazi delitev na posvetne in neposvetne religije. Pri raznih reigioznih občutkih pa se mi še posebej zdi, da je to termin, ki so ga vpeljali razni psihologi in bi mu le težko našel neko konkretno vsebino - čustvo, oziroma to kar religijo tvori je vera, in njej pripadajoči družbeni občutki biti član nečesa več - neke skupnosti. Bistvo religije, religioznega, oziroma bistvo vseh verstev je po moje vera v to, kar tvori določene postavke nekega verstva (pa čeprav je to zlato tele ali pa neskončen Absolut). lp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 26.05.2003 at 21:04:38 Reilgioznost razumem v pomenu značilnosti religioznega, na karkoi že se ta vernost nanaša. Tle reigioznost pa organizirana religija nimata lahko tud čist nč skupnega, lahko pa dost. V zahodni družbi je odsotnost religioznosti vrlina in civilizacijska pridobitu, kar v religoznih družbah ne glede na njihove religije po moje upravičeno smatrajo kot duhovno siromaštvo. Hočem povedat, da ni nujno, da bi blo tko in da bi drugim kulturam pokazal eno religiozno dimenzijo humanizma, če bi seveda sami vanjo iskreno verjel. Komot in brez zadržkov bi zahodni humanist lahko pritrdu mistiku chandidasu, da je 'resnica človeka iznad vsega in nad tem ni ničesar višjega'. Reigiozna je npr. tud izjava da si 'običajen, preprost, iskren, zavesten človek in da je vsak drug prav tako božanski kot si ti sam. Da moraš ustvarit svojega boga znotraj svojega bitja, da moraš bit bog. in da ta bog ne bo proti tvoji čovečnosti ampak nasprotno, njena popolna izpolnitev, vse njeno najboljše, njena zrelost'( to zadnje sem si sposodu pri ošotu, zanenemu nasprotniku religij in ideogij ter hkrati religiozemu mistiku in po moji trdi veri predvsem humanistu, ki je na zahodu dodal tisto religiozno dimenzijo človečnosti, ki bi lahko v obliki duhovnega komunizma pomagal premagat odpor ostalga sveta do zahoda) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 27.05.2003 at 12:49:30 titud, ne vem od kje ti misel, da se v "naši" družbi smatra odsotnost religioznosti kot vrlina ali civilizacijska pridobitev - razen, če misliš na ločitev oblasti in posameznih religij (torej ločitev odblasti in vere - kar je dejanska pridobitev). Konec koncev se tu še vedno večina ljudi tako ali drugače opredeljuje za tako ali drugače religiozne. Torej se religioznost vseeno smatra za pomemben del naših življenj. Prav tako ne vem, zakaj naj bi bile nekatere družbe religiozne druge pa ne (konec koncev so Američani najbolj goreči verniki - hkrati tudi z največ registriranimi verami in religijami). Po moje si pod religioznimi družbami predstavljaš tiste družbe, kjer je na oblasti takšna ali drugačna religija - za kar pa tudi sam vsaj nekoliko priznavaš, da ne more biti merilo religioznosti, kot si jo predstavljaš ti. In zame je resnično duhovno siromaštvo prej v tem, da nimaš nobene izbire tega, v kar lahko verjameš (in da nimaš možnosti svobodnega izražanja svojih prepričanj), kot pa v tem, da si popoln ateist. Revščina duha pa ni v tem, da v nič ne verjameš, temveč v tem, da ne vidiš dlje od konice svojega nosu. In če za svojo srečo in polno življenje ne potrebuješ nobenega Boga ali višje sile, te nima nihče pravice razglašati za duhovno osiromašenega (še posebej, če pri svojem Bogu še vedno prisega na znano pravilo: "Kdor ni z nami, je proti nam!" - kar lahko vzamememo za najlepši primer duhovne revščine). lp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 27.05.2003 at 12:59:48 titud wrote on 26.05.2003 at 21:04:38:
Tole je pa za v Zlata pravila .... :D |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 27.05.2003 at 13:09:46 nbena individualna dusa (mi) ne more nikol "postat" Bog. men se zdijo takele izjave oz. upanja ze kr mal smesne. ne vem v katerih "oblakih" zivite? kje je vsemogocnost Boga, ce mora to sele "postat"? heh. a res nimamo nbenih izkusenj se al kaj? se svojih cutil ali uma ne mormo kontrolirat pa se nam zdi da bomo "postal" kontrolor vsega in vseh. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 27.05.2003 at 13:51:21 wrote on 27.05.2003 at 13:09:46:
maš pravico aryan, da ti je vse skupaj smešno ... :) ..mi pa tud imamo pravico, da takole mislimo in upamo, da se Bogu vsaj približamo ;) kdo pa govori o popolni kontroli vsega ??? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 27.05.2003 at 13:53:32 vida wrote on 27.05.2003 at 13:51:21:
seveda, priblizat se je treba Bogu, ne pa postat on! ce smo iskreni in ponizni, nam bo on sam v srce poslal informacijo kako lahko to storimo. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 27.05.2003 at 14:10:43 Tud če kdo postane tko kot On, nimam nič proti temu. :) Za mene to ni bistveno ! ;) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 27.05.2003 at 14:24:01 vida wrote on 27.05.2003 at 14:10:43:
prvo kot prvo ne more. se prav zakaj bi se trudu za nekaj kar je nemogoce dosezt in zgubljal cajt pri tem in se prikrajseval po nepotrebnem, namest da bi sluzil Boga v skladu z njegovo originalno pozicijo? to pr teb ni bistveno? nimas nbenga socutja? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 27.05.2003 at 14:31:09 wrote on 27.05.2003 at 14:24:01:
Kako veš, da ne more ??? Sama priznavam, da tega ne vem... :) Sočutja do koga ??? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 27.05.2003 at 14:41:26 vida wrote on 27.05.2003 at 14:31:09:
mal razmisl. Bog je skos Bog, ne da je to nekoc bil, ali bo nekoc postal. Bog je skoz Bog, ker je nad vplivom casa. cas je ena izmed njegovih potenc, pod njegovo popolno kontrolo. ko individualne duse (mi) zarad narobe uporabljene svobodne volje pozabimo ali se ne odlocimo za sluzenje Njega, "pademo" v iluzijo. in vcasih se nam znotri te iluzije tud zdi da "smo" ali bomo "postali" Bog, kar je nesmisel. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 27.05.2003 at 14:56:49 ten-nej ljudje v naši družbi se predvsem opredeljujejo za pripadnike takšne ali drugačne religije, ne pa za reliligioznost. Ko človeka vprašaš, če je veren, bo to vprašanje razumel, če veruje v boga. Če veruje v unega z veliko začetnico, se bo imel avtomatsko za religioznega, čeprav religioznosti v seb morda niti artikuliral in čeprav jo navzen celo prakticira. Če pa v unega z malo, pa se večinoma nima za vernika, čeprav je religioznost artikuliral, prakticira pa jo vsaj javno ne. Če že, pol je ziher zakumuflirana za kašno 'duhovnost '. Ne vem, jest bi na tej podlagi še zmeraj ocenjeval, da se vernost v smislu religioznosti ocenjuje prej za civilizacijsko hibo kot pa za vrlino in da se vernik bolj identificira s pripadnostjo religiji kot pa z lastno religioznostjo. Religioznost bušističnega tipa pa je itak samo dajanje enih mesijanskih razsežnosti čisto pridobitnim interesom, na kar se je orientirala reformacijska veja krščanstva, da jo sploh še kdo šmigrla. Glede tega, da te nima pravice nihče razglašat za duhovnega siromaka, če nisi veren, maš v bistvu prav. Ampak siromaka se predvsem sam ne smeš počutit, svoje duhovno siromaštvo pa nedvomno izkazuješ, če razglašaš za primitivno tisto kulturo, katere vera ni šla skoz reformacijo in prosvetljenstvo... Aryan, bog te mora izpolnt, se mu ni dost samo približat. Si sam reku, da bog ni noben idol. Izpolne te lahko magari tko, da ga ubiješ, ker ga obsodiš, da je proti človečnosti, pol se pa daš okronat njegovo veličino. Lahko pa se da božjo veličino odkrit v čist preprosti človečnosti. Ker kaj te drugega kot človeka sploh lahko izpolni? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by stojchi on 27.05.2003 at 14:59:46 :) titud, to si lepo napisal, človečnost je bistvo Boga ;) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 27.05.2003 at 15:19:55 Quote:
Svoboda je možnost izbire. Če v nekaj verjemaš, pol ne čutiš nobene potrebe po tem, da bi izbiral. Svoboda je dejanska nujnost za tiste, ki ne verjamejo in so na to svobodo zarad tega obsojeni. Zakaj bi tiste, ki verjamejo, posiljevali s svobodo izbire? Zakaj ne moremo zastopit, da jih s s tako svobodo ogražamo v tistem, kar zares verjamejo? Zakaj zato, ker nismo sposobni verjet sami, moramo svobodo kot virus širit na vse okrog sebe? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 27.05.2003 at 16:30:59 titud wrote on 27.05.2003 at 14:56:49:
titud, vsak vernik, je vernik neke religije - in ravno pripadnost neki religiji, združena s tvojim sprejetjem (in verjetjem) določenih dogem, bo iz tebe naredila vernika. To in nič drugega - ne obstaja nikakršno religiozno občutje in podobni psihologistični konstrukti. Bistvo je vera. Pa tudi religioznost ni nič drugega kot vera - ko ti nekdo reče verjamem v to in to, je vernik. In ko pove, kaj je to in to, v kar verjame (da je bog samo Alah in je Mohamed njegov prerok) se je opredelil tudi za neko verovanje. Ko se opredelim za kristjana sem kristjan, če imam tudi vse potrebne zakramente, ki jih od mene zahteva RKC sem katoličan, če pa dosledno spoštujem še 6 cerkvenih zapovedi, sem takorekoč idealen kristjan. Ostale religije zahtevajo svoje druge pogoje (za jude in muslimane obreza, za druge pač drugo). To je vsa ta artikulacija - vera, v to in izvajanje tega, kar ti tvoja veroizpoved narekuje. Svoboda izbire pa je zame svoboda izbire za vse (tudi, če je nekateri, ki verujejo, po tvoje ne potrebujejo) - dejstvo, na katerega ti pristajaš je popolno enoumje vere, kar se mi zdi precej neumno. Namreč, pri svobodi ne gre samo za možnost izbire - gre tudi za svobodo izražanja in svobodo delovanja. Praviš, da verujoče ogrožamo (jaz jih ne) s tem, ker jim ponujamo svobodo izbire, ki so se ji s svojo vero odrekli - se pravi nekdo se je zaradi vere odrekel vožnji s kolesom in mi ga ogrožamo, ker se vozimo s kolesom. Z višjo moralnostjo se pač odpovedujejo določenim prednostim, kar pa jim ne daje nobene moralne ali kakršne koli druge pravice, da se potem zgražajo nad tistimi, ki se svojim prebnostim niso odpovedali. Po tvoje so se sami (čeprav le redko kdo od njih lahko svobodno izbere svojo vero) odpovedali svobodi izbire, sedaj pa jih moti to, ko to izbiro zagledajo pred seboj. Posiljevanje ponavadi gre v obratni smeri - posiljevanje je siljenje v nekaj (je siljenje v samo eno varijanto) - zato svoboda izbire pomeni prej reševanje iz nekega vsiljenega stanja brez izbire in izhoda, ne pa posiljevanje v to, da nekaj izbereš. Nekoga lahko posilim samo tako, da mu ne dam nobene možnosti izbiranja - ne pa s tem, da mu rečem, popolnoma svoboden si, zato izbiraj. lp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 27.05.2003 at 21:02:21 titud wrote on 27.05.2003 at 14:56:49:
ti kr probi, pa mi pol cez tok casa sporoc ce se bos se strinjal s tem. mene bl zanima praksa/rezultat kot teorija. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 28.05.2003 at 08:46:35 wrote on 27.05.2003 at 14:41:26:
lej aryan, sem že priznala da tega ne vem...in najbrž nikol ne bom vedla... ;) verjamem pa da Bog je in zato mi je pomembno le to, kako lahko v tem življenju izpolnim Njegovo voljo... :) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 28.05.2003 at 09:00:49 vida wrote on 28.05.2003 at 08:46:35:
postopoma bos vse zvedla. Quote:
ja pol se mors pa pozanimat kaksna je Njegova volja. to ti lahko pove le on, ali pa nekdo ki je zelo intimno povezan z njem. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 28.05.2003 at 09:06:39 wrote on 28.05.2003 at 09:00:49:
prav to je moj namen ;) Pa lep dan želim Vida |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 28.05.2003 at 09:18:24 vida wrote on 28.05.2003 at 09:06:39:
a pa mas ze kskne ideje kako bos to dosegla? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by vida on 28.05.2003 at 10:13:23 Ideje pridejo in grejo, odvisno od danega trenutka in situacije, v kateri sem. In spet odvisno od odločitve v danem trenutku ... ;) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 28.05.2003 at 10:18:04 Ten-nej, ko novodobni človek išče gotovost, ki mu jo je včasih dajala vera, jo je prisiljen izbirat na podlagi presoje. Ampak zanimiv, da je prav niče, ki je zrelativiziral gotovost obstoja boga, svaril: "To, kar je treba sprva dokazati, je vredno bore malo." Tisto, kar izbereš na tržnici na podlagi presoje in svobodne izbire, je potrošno. Zdej sem se nekak postavu v položaj, da odkrivam, kako se je sodobna krščanska teološka/filozofska misel odzvala na to svobodo izbire, na ateistično odklanjanje boga. Zasledu sem, da je razglasila odostnost božjega. Razglasila je, da ateistično odklanjanje Boga pravzaprav zadeva le tistega Boga, ki je zreduciran na človeške mere, Bog pa še vedno ostaja vse drugo. Kolikor vera priznava, da je še sposobna zvestno izpovedovati boga, v katerega veruje, čeprav ga ne more razumet, s tem razglaša, da je bog odsoten, takšen, da se ne podreja človeški meri pravičnosti. Bog je Bog zato, ker ne navaja ralogov in se ne opravičuje; vera je vera le, če sprejme, da je nejeno razmerje do Boga zapisano nepreverljivosti, če ne zahteva jamstva ali potrdil. Taka izpved vere v nelovljivega Boga odzvanja v klicu: 'Gospod, če te ni tu, kje bom iskal tvojo odostnost,? Če pa si vsepovsod, zakaj ne vidim tvoje prisotnosti?' Če je krščanska misel sama postavla svojega Boga v odsotnost, da bi lahko konkurirala ateistični odstnosti človeškega boga, pol je takšno vero od zunaj res težko proglasit za vero, krisatjana pa, ki prakticira takega boga, pa za vernika. Men kot atesitu pa je takšno približevanje teologije filozofiji oz. vračanje ateistične filozofijo k svojim božanskim izvorom čist dopadljivo in morda clo sprejemljivo, zato sem si ga še nekaj tukajle sposodu iz knjige maria ruggeininija odsotni bog s podnaslovom filozofija kot izkustvo božjega: Teolologija, ki premišljuje božje kot odsotnost, ni nujno, da sledi določeni veroizpovedi, vsekakor pa taka teologija ne predstavlja njenega implicitnega in eksplicitnega sprejemanja, saj le na novo odkriva zanimanje filozofije za božanskost sveta. Tega interesa ne smemo zamenjati z oblikami racionailstičnega optimizma, ki ga danes ne moremo več opravičiti z nobenim izkustvom sveta, če smo le pošteni. Teologija odostnosti razkriva religiozno usodo bivanja v trenutku, ko se sama zazre v izpraševanje skrivnosti, iz katere bivanje vznika in v katero se pogreza. Ne zahteva in ne narekuje odgovorov, ampak izkusi 'pieteto mišljenja': spoštovanje tega, kar je v bivanju nerazumljivo. V ta namen si teologija odsotnosti prevzema nalogo varovanja skrivnosti, ne samo pred objestnostjo razuma in prekomerno zaupljivostjo vere ampak tudi pred nagnjenjem k pozabi, ki sodi v njeno usodo. V tem smislu je teologija odsotnosti pravzaprav poglobitev izkustva filozofije, a tudi upor zoper vladajoče prepričanje, da miselna strogost pomeni popolno predanost tistemu, kar dopušča adekvatne opise in meritve. Misel odsotnosti se mora po drugi strani razmejiti od verskih teologij, s mora prijaviti tudi njihovo (menda odločilno) odgovornost pri skrunstvu svetosti bivanja. Gre za bolezen, za katero boleha sodobni svet. Misel odostnosti nam prišepetava, da prekomerna vera, zlasti v veroizpovedno najbolj dodelanih oblikah, ni nič manj usodna za izkustvo božjega kot nezmernost razuma. Ta dva pojava se se medsebojno pozivata: navidezno nasprotje razodeva le vzajemnost njunih usod. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 28.05.2003 at 11:11:38 Titud - tudi v novi dobi se nekateri rodijo kot kristjani - brez izbire in to ostavnejo. Sicer pa je to o čemer govoriš del tradicije apofatične teologije, zato ti tule predstavim nekaj iz mojega seminarja o Dioniziju (5. st.), ki se uvršča med začetnike tega: Doslej smo o Bogu in njegovem delovanju vselej nekaj zatrjevali, opisovali, ter ga skušali izoblikovati v neko nam vidno in razpoznavno podobo. Takšen način teologiziranja, ko o nečem božjem nekaj zatrjujemo, Dionizij uvrsti pod katafatično in simbolično bogoslovje (Simbolična teologija je celo naslov enega od neohranjenih Dionizijevih del, katere tematika je obravnavana tudi v obeh hierarhijah; le-te spadata pod simbolično bogoslovje). O Aeropagitovem zatrjujočem (katafatičnem) bogoslovju, nam govori spis O Božjih imenih (na srednjeveškem zahodu so ga uporabljali kot učbenik o analoškem pojmovanju Boga). V tej knjigi, ki obravnava to, kar lahko izrečemo o Bogu, se Dionizij loti predvsem razodevanja Boga v stvarstvu, katerega je On sam privedel v bivanje, da bi razodel svojo slavo. Prvi Božji naziv v Božjih imenih je Dobrota, potem sledijo Bivajoče, Življenje, Modrost in Moč. V nadaljevanju razprave pa Dionizij obravnava še mnoge druge Božje pridevke. Knjiga O Božjih imenih je torej razprava o katafatičnem bogoslovju, razglabljanje o zatrjevanjih, s katerimi lahko slavimo Boga. Ob katafatični in simbolični, pa Dionizij govori še o Bogu bolj pristoječi, apofatični (zanikujoči) teologiji. V pismu O mistični teologiji, nam Dionizij razlaga kako nepojmljiva in nespoznatna je Božja narava (tu je treba opomniti, da Bog ni samo onkraj naših spoznavnih moči, temveč je nespoznaten po sebi), ter “da je za Božje razodetje potreben čist (popolen, absoluten, brezodnosen) izstop iz sebe in iz vseh stvari, saj si šele po odvzemu vsega in osvobojen vsega lahko priveden k nadbistvenemu žarku božjega mraka” (MT I.). V drugem delu nam pove, da je edino resnično videnje in spoznanje tisto, ki prek nevidenja in nevedenja vidi in spozna Njega, ki je nad videnjem in spoznanjem - prav s tem, da Ga ne bi videlo ne spoznalo. V tretjem delu pa se soočimo z avtorjevim razumevanjem zatrjevalne teologije ter njenega odnosa do apofatičnega bogoslovja. Iz katafatične teologije je razvidno, da trditev o Božjem razodetju vodi k še bolj temeljnemu zanikanju in tudi v simbolični teologiji odkrijemo podobno pot. Ko je govor o Bogu, Dionizij jasno pove, da so mu bolj pri srcu nepodobni simboli (anomoia symbola), kajti če uporabljamo tovrstne simbole, ni nevarnosti, da bi mislili, da je Bog prav tak, kakršnega nam predstavljajo. (Če rečete, da je Bog ogenj, prav gotovo ne mislite, da je tudi v resnici ogenj: veste, da On ni ogenj. Če pa trdite, da je popolna Lepota, se vam lahko zazdi, da ste mislili prav to.) Dionizij pravi, da moramo slavljenje začeti z najvišjimi pridevanji (pridevanja so tisto, kar se prikladno govori o Bogu, npr. da je Bivajoči, Življenje, Luč..., torej sredstvo zatrjujočega bogoslovja) in se spuščati preko srednjih do najnižjih. Pri odvzemih (ti pa so tisto, kar o Bogu zanikamo, ker mu je tuje, npr. Bog ni telo, ni duša, ni nič spoznatnega, ni dosegljiv za mišljenje...), pa se obratno, vzpenjamo od najnižjih do najvišjih. Torej: “vse odvzemamo, da bi nezakrito spoznali Njegovo nespoznanost, ki jo zakriva vse spoznatno med bivajočimi stvarmi. Vse odvzemamo, da bi videli tisti nadbistveni mrak, ki ga prikriva svetloba v vseh bivajočih stvareh”. Tako počasi pridemo do spoznanja, da nas trditve (tisto kar izrekamo) o Bogu vodijo onkraj sebe na pot zanikanja. Razlog za to je bistveno teološkega značaja: Bog je po sebi nespoznaten in ni predmet spoznanja. S pomočjo našega umevanja lahko dojamemo Božjo samorazodevanje v stvarstvu, vendar pa v samem deju umevanja Božjega razodetja spoznavamo, da Tisti, ki se na ta način razodeva, presega svoje razodevanje. Kajti konec tako katafatične kot simbolične teologije je priličenje Bogu, zedinjenje z Bogom; bolj ko duša spoznava in ljubi Boga v njegovih razodetjih, bolj hrepeni po Bogu, kakršen je sam po sebi. Če si duša prizadeva slediti Božjim razodetjem, da bi prišla do Boga po sebi, lahko to doseže le z zanikanjem teh razodetij in s prehodom skozi stanje, v katerem se duša vedno bolj pomankljivo izraža, dokler na koncu “povsem ne obmolkne in se docela ne zedini z Neizrazljivim”. pa uživaj! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 28.05.2003 at 12:04:57 t wrote on 28.05.2003 at 11:11:38:
The Upanisads inform that both words and mind are not capable of capturing the Absolute. However, the logic that specific descriptions of God are a limitation on the Absolute is not perfect. Indeed, such descriptions may give us a clearer picture than we might arrive at otherwise. Taken in this way, we understand the Upanisads to be saying that God is not indescribable (iksater na sabdat). Rather, there is not enough we can say about the Absolute! The more we hear about God the better equipped we will be to understand him. While divine revelation must be free from sectarianism and thus represent the greatest generality, it must also possess the greatest wealth of positive content. Doing away with distinctive features of the Absolute we find ourselves, not at the zenith of divine truth, but at the lowest common denominator, the bare minimum of religious content, Brahman at best, if not nihilism leading to atheism. Rather than making the indifferent foundation of religion found in all sects the highest conception of divinity, the perfect religion is the one that contains within it all other religious conceptions - a complete religious synthesis. This is the Krishna conception of Godhead. Descriptions of the form of Krishna are intended to dismantle our mental constructs, freeing us from all limited ideas. Thus he is appropriately described as being possessed of contradictory qualities and engaged in unbelievable lilas (activities). Careful study of the descriptions of Krishna reveal an Absolute that is inconceivable to the mind, one in which all contradictions are resolved in a plane where they can simultaneously exist. This plane is beyond the mind. When we meditate on this plane, on Krishna, we go beyond the mind and enter the land of all possibilities. All accumulated knowledge from the past is turned upside down. The sun appears closer than the moon. Descriptions of Krishna are incomplete inasmuch as one can never fully describe him, yet at the same time they do not limit one who contemplates them from realizing the Absolute. Indeed, they take one to the very heart of divinity. za dokaz pa bo potrebna praksa in tud posledicno realizacija. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 28.05.2003 at 12:13:01 Aryan, Če bi vse to znal povedati po Slovensko, bi ti mogoče še kaj verjel ;) Dokler, pa tega niti v svojem maternem jeziku ne znaš izraziti, nisi prišel nikamor (pač ne rezumeš niti teorije) ::) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 28.05.2003 at 12:19:34 Kot zgleda se sodobna krščanska misel res premika k dionizovi zanikalani/mistična/apofatični teologiji. Uni trstenjakovi klici Za človeka gre!, s katerimi je želu vrnt bogu človeško podobo, ki jo je niče ubil, so se prijeli bolj med atesiti (če sodim po seb) kot v teistični misli (čeprav sem zadnjič tud pri našmu sodobnemu krščanskmu filozofu vinku ošlaku v knjigi spoštovanje in bit zasledu, da je osnova za spoštovanje človeka v njegovi podobnosti bogu: človek naj bi bil npr. podobno kot bog troeidn - duh/duša/telo). Če pa se novodobno krščanstvo (tud zarad konkurence religij z vzhoda?) utemljuje v mistiki, pol ziher izgublja proti npr. muslimanstvu, ki ostaja al pa clo postja vse bolj človeku na kožo pisana vera, saj posamezniku natančno določa način in jamstva, kako postat bogu všečen in podoben. Njihov bog alah je folku pač bolj impresiven, je vanj laže verjet, ker se jim ne razodeva skoz zanikanje, ampak skoz pridevke (alah je večen, pravičen...). Jih pač ni še tolkrat pustu na cedilu, kot je zahodnjake naš... |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 28.05.2003 at 12:41:17 V imenu Alaha, usmiljenega dobrotnika reci: "Alah je edini. Alah sam. Ni spočel, niti ni bil spočet. Njemu nihče ni enak." 112. sura Precej apofatično ;) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 28.05.2003 at 13:12:07 Apofatično je tud to, da se alaha fizično ne upodablja. Pol pa lahko da je finta novodobnega krščanskega boga v tem, da postaja človeku bolj izmuzljiv zato, da bi bil podoben vzhodni konukrenci :) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 28.05.2003 at 13:24:21 Titud novodobnega krščanskega boga ne boš našel, ker ga ni (konec koncev je cerkev le nekoliko preveč dogmatična), vidiš lahko samo različne teološko katehumske pristope - tu pa sledi koraku tudi RKC. Sicer nimam nobenih resnih podatkov, ampak po moje se Vesoljna cerkev še vedno drži pri vrhu (vsaj po številu duš). Pa tudi političnega vpliva in ostalega ne moreš kar tako zanemariti. (želja po moči kot osnovno gonilo) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 28.05.2003 at 14:16:58 wrote on 28.05.2003 at 14:04:21:
a spet? ;) Vem samo, nič ne vem. (Sokrates) 8) uživajte 8) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 28.05.2003 at 15:39:54 Quote:
Ker ti pristopi ne artikulirajo božjega v človeku, sodoben človek pa bolj kot v karkoli rabi vero v človeka v humanističnem smislu, RKC danes ne more potešit religiozne potrebe novodobnega človeka. Za tradicinalno krščnastvo na splošno tega seveda ne morem trdit. Jst pravi, da lahko, jest bi pa dodal, da morda tud, ampak jest kot ateist bi se ga upal lotit prakticirat le kot humansit. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Jst on 28.05.2003 at 23:37:32 Hahahahaha.... Prosim, ne artikulirajte apofaticno ali katafaticno naglas, ker se bo producirala kakofonija vokalov in vasa usesa tega res ne bodo zmogla akceptirati. Pol pa lahko nastane katatonija, kot simptom defekta le-teh, kar je vizualno dost anti-perceptivno. Sori-te-mi, sam si nisem mogel pomagat... Drgac pa je debata zanimiva. Jest itak nimam kej za dodat. Mi je slovarcek tujk zbezal ;). Tokrat namest pozdrava: "Bit pameten pomen, da drugi ne vejo, da jest ne vem." Jst P.S.: Titud, kako bi prakticiral npr. tradicionalno krscanstvo kot humanist in zakaj bi si ga samo tako upal? Kje vidis nevarnost zase? Zdej, ce si ze povedal, me usmeri. Me resnicno zanima. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 29.05.2003 at 08:18:57 Quote:
Dobr povedan. Ko se tolk trudmo bit pameten, s tem izkazujemo drugim ne tolk, kar vemo, ampak predvsem to, kar ne vemo. Seveda se trudmo to ne vedenje pred drugimi zakamuflirat s kao vedenjem , ampak pametni drugi bodo že vedl, zakaj se gre, saj so sami na istem. :P :-/ Quote:
Jest v krščanskem (pa tud kakršnem koli drugmu religioznemu) misticizmu ne vidim nevarnosti tolk zase, kot za konkretnega drugega. Tle notr so močne energije pa avtentične izkušnje, od katerih se ego ne more distancirat in ko jih odkrije, se jih blazno želi prilastit pa z njimi v lastnem interesu manipulirat. Avtentičnost religiozno/mistične izkušnje je v njeni celosti, okrog te izkušnje se ti centrira svetovni nazor, ki je zlo sugestivna zadeva tud za druge (prosto po po trstenjaku). Okrog takih iduvidulanih mistično/religioznih izkušenj se oblikujejo med sabo izključujoče ideologije, sodobni svet pa razen ideje tolerance, ki deluje znotraj zlo omejenega civilizacijskega kroga in ki se vzdržuje pri življenju le s kastriranjem potrebe po induvidualnem religizno mističnem izkustvu, ne najde kulturnega obrazca za sožitje subjektivnih resnic. Humanizem je zame ene vrte vera, da te mistično izkustvo, skoz katerga se dotakneš božanskega, preobrazi v človeka. Krščasnstvo pa tud druge religije majo to humanistično poanto zihr v seb in vsake tolk časa se artikulira tud na zavestni ravni. Takrat postane egoizem nemoreln kulturni obrazec, induvidulano religiozno/mistično izkustvo pa avtentična povezovalna sila med ljudmi, ne pa sredstvo za duhovni elitizem in eksluzivizem posameznika ali posamezne ideloško religiozne skupnosti. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 29.05.2003 at 09:44:57 titud wrote on 29.05.2003 at 08:18:57:
kaksna naj bi ta oseba bila da bi ustrezala "cloveku" v katerga naj bi ga misticna izkusnja preobrazla? Quote:
se prav tak "clovek" naj ne bi bil sektas individualno ali kolektivno glede osebne ideologije. ta ideologija pa bi morala bit vseobsegajoca, vseobjemajoca, ne da nekatere oznacuje za dobre-slabe, notranje-zunanje, vernike-nevernike, gresnike-ciste itd.? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 29.05.2003 at 12:24:53 Quote:
Bogu podobna ziher ne v tem smislu, da je bog tak pa tak ideal, ki se mu morala ta oseba skoz spoštovanje etično-moralnih norm šele približat. To idealiziranje odpade skupaj z mistično izkušnjo, če naj bi bla ta kaj vredna. Mistična preozbrazba te mora pustit nagega pa bosega pa brez idealov, čist samega soočenega s svojim zametkom človečnosti. Božji si lahko samo v svoji totalni humanosti, ki je čist konkretna in spontana tako v odnosu do sebe kot do drugih. Jebeno je, da je taka preobrzaba posmeznika sploh potrebna, da mu ni taka totalna humanost že v naprej dana. Ker jo pogreša, jo je projeciral v boga in si jo skoznjo slika kot nekaj nedosegljivga, čeprav jo ma v seb, samo kulturni vzorci so jo mu čist zakamufliral, da ga je laže vodit k določenim kolektivnim ciljem, ki s človečnostjo posameznika nimajo nobene veze. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 29.05.2003 at 12:40:51 titud wrote on 29.05.2003 at 12:24:53:
kaj pa ma veze s clovecnostjo posameznika pol? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by mind on 29.05.2003 at 12:50:08 Tutud, meni se zdi, da pri tvoji razlagi "približevanja k Bogu" oz. "mistične preobrazbe" , pozabljaš na moč (večne)ljubezni, s pomocjo katere pomoje ne moreš biti bos in nag še manj pa osamljen. :) LP |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 29.05.2003 at 12:56:09 Quote:
Nč kar je zapovedanega pa nč kar je prepovedanega pa nč kar bi blo treba nardit samo zarad takega la pa drgalčnega interesa enga drugega. Človk je en spontan met proti naravi in vsako kuturno okolje bi moral to vnaprej omogočat, na pa da posmezniku kar naprej pozrača nelagodja pri osbenostni rasti in pol kar naprej zapoveduje ene postopke pa prakse, kako ta nelagodja odpravljat pa trpljenje, ki si ga sami povzročamo, odpravljat, pa nikol do do konca odpravt. Tle so religije pravi eksperti čeprav majo hkrat zarad svoje celovitosti, ker pokrivajo vse človekove potence, hkrat tud edine potenco, da posmezniku nudjo en okvir za celovito simbolno/mistično soočenje s sabo. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 29.05.2003 at 13:05:26 titud wrote on 29.05.2003 at 12:56:09:
torej ti bi razpustil vsa pravila ki si jih lahko kdorkoli spomni. kaj bi bil pa pol motiv zivljenja, ce ne nek interes? kaj bi pol obracal vse skupi? sej spontan nagon ki ga prakticirajo zivali (al pa zgleda po tvoje idealn "clovk") je tud ene vrste interes, le da se ga ne tist ne zaveda cist dobr. Quote:
se prav nase kulturno okolje je tisto ki je krivo za vsa nasa nelagodja in trpljenje? a pol po tvoje ni se nbenmu uspel nelagodja "odpravt", ampak le odpravljat? Quote:
to pa nism ciz dojel kaj si hotu povedat? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 29.05.2003 at 13:34:35 Quote:
Hvala, da si me opomnu na odsotnost ljubezni, maind, ampak šele neskončna, tkorekoč kozmična osamljenost ti po moje lahko omogoč brezpogojne ljubezenske zveze. Znotraj aktualne kulturne matrice je ljubezen lahko zgolj slutnja in jest ne bi vnaprej zaupal religioznemu sistemu, ki ti mistično preobrazbo ponuja zgolj skoznjo. Preobrazi te že, ampak le na ravni spremembe kulturne matrice, ljubezen pa je pol možno izživljat zgolj znotraj nove kulturne matrice. Nove kulturne matrice oklepaš iz strahu pred samoto prav zato, ker je prazpravprav še nikol nis do konca občutu. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 29.05.2003 at 15:38:17 Quote:
Jest ne bi nč razpuščal. Razpustitu se oprav kar sama skoz avtentično mistično/reigioznega izkustvo. Jest tud ne pravim, da je treba štartat iz nagonov, ker ti zihr niso osnova, na kateri bi človk gradi svojo človečnost, ker človk je tud biološko produkt socianih interakcij. Jest nism noben rusojevski romantik, ki bi iskal ideal človeka v njegovi živalski naravi. Jest nimam nobenga ideala človeka sploh, ker glih v tem je finta, da bi se vsak človk moral skreirat sprot kot čisti in z nikomer primerljiv unikat, a se hkrat takega nardit v totalno odprti interekciji z drugimi unikati. :P :) , |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 29.05.2003 at 19:35:33 titud, kaj pa pol ti sploh hoces? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 30.05.2003 at 07:39:41 Nardit vsaj pred sabo vero za legitmno zadevo, ne da bi s tem vzel versko legitmnost drugmu. Tud teb, npr. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 30.05.2003 at 08:48:45 titud wrote on 30.05.2003 at 07:39:41:
to ti je ocitno logicno potrebno, ampak logicno nemogoce. kaj bos pa zdej naredu? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 30.05.2003 at 10:38:40 Zahodna kultura se je sožitja ver lotila reševet logično s toleranco, kar pa je načel vero samo. Drugje so versko sožitje vzpostavljal na skupnih religioznih temeljih, pa zato ne zmorjo vzpostavt sožitja z nevero. Problem je po moje mogoče rešt samo v totalu, ne pa z vsiljevanjem rešitu z ene al pa z druge strani. Pa tle ne gre samo za reševanje problema vere v družbenem smislu z nekim dogovorom, ta paradoks se mora razrešit intimno v sodobnem posamezniku . |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 30.05.2003 at 11:11:20 titud, ne logično, temveč etično-moralno. uživaj! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 30.05.2003 at 11:14:05 vceri sm vidu na televiziji na slo 1 dva drzavna prvaka v freestyle "rapanju". tekmovanje poteka tko, da nekdo potegne iz vrecke nek predmet in o njem zacne spontano iz glave "rapat", brez predhodnega napisanega besedila. tist k se bolj odreze zmaga. more pa met besedilo sporocilo in tud rimo in ritem in vse. vse to se ocenjuje. vcasih pa se jim tud izpise na ekranu neka nakljucna beseda in se "rapa" o njej. no in men se zdi da na podobn nacin, titud, pises ti tele svoje poste. neko besedo si izberes in iz svojga uma ven meces vse kar ti pride na misel (neglede ce ima smisel ali pa ne) sam da lahko spekuliras. k da bi bil zasvojen s tem. mi pa ti samo znova in znova ponujamo to moznost z nasimi posti. a res tok uzivas v tem spekuliranju, al si sam zasvojen s tem, al bi se rad tega nekak resu, sam se ne upas, ker se ti zdi da pol bos ratu pa navadn "sentimentalist", emocionalc (katerga ti intelekt zaenkrat lahko uspesno zakriva)? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Jst on 31.05.2003 at 10:16:41 Hello, Jah, zato so kristjani izumili spoved v tistem globjem pomenu. Clovek sam sebi precej tezko postavi pravo vprasanje, kaj sele da bi najdel odgovor nanj. Kje je tukaj sele znati si odpustiti? Vrtati v druge zato ni nic slabega, dokler ne vrtas zato, da bi najdel nafto. Debata je se vedno zanimiva, tko, da dejmo se naprej uzivat, duhovno razvite sodbe pa naj recitirajo na Krekovem trgu 1, Lj. Lp Jst |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Jst on 31.05.2003 at 16:15:01 Hehehe, smesna plat zgodovine... No, bi pa mojo staro mamo tud kmal svabi ustrelil, pa jo je resu sosed, ki je znal nemsko. Skoz so k njim, na osamljeno kmetijo, partizani hodil spat, pa kaksna krava je kdaj zmanjkala, ostala hrana itd., itd., pa so glih pred temi svabi tolk bezal, da so cunje pozabl. Pol so pa nemci najdl moske obleke, moskih pa nikjer. Razen njihovih usi seveda. Normalno, da so hotel potem mal streljat... Star oce je bil med tem casom, po dveh letih vec ali manj na silo partizanjenja, ze v nekem nemskem ujetniskem taboriscu iz katerega se je tudi srecno vrnil. Izkusnja mojega oceta z nemskimi vojaki med drugo svetovno vojno so pa bile razne cokoladke, konzerve, pa v njihovih mesersmitih je lahko sedel, ker so slucajno blizu letalisca krave pasl itd. Nemci pa proti mulcem niso mel nic proti. Jih ma res v dobrem spominu. Pa k se kaksen pilot ni vec vrnil, al pa s total razsutim avionom so bili precej zalostni itd., itd. V bistvu tud smesna plat zgodovine... Nic cudnega, da se je Kostelic skliceval na nemske vojake. Vedno za zur, pa vedno za strelat... Lp Jst |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Jst on 01.06.2003 at 08:45:06 Tale kozmicni zakon preveden v ljudski jezik gre pa takole: oko za oko, zob za zob |
|
Title: Re: Verniki II. Post by tomi on 01.06.2003 at 10:43:51 Quote:
Proti belogardističnim mulcem ziher ne.. Ostalih otrok pa so postrelili in spekli na tone. Ta plat zgodovine je smešna edino iz ust "pravovernih" vernikov, med katere je seveda všeta tudi Hitlerjeva armija ... IMHO so takšni "prijetni" spomini malo bolni ... :( |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 01.06.2003 at 15:28:27 a_hero wrote on 01.06.2003 at 08:45:06:
v dobi tržnega gospodarstva bi zadevo reduciral na: Čisti računi, dobri prijatelji. uživajte! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 01.06.2003 at 23:25:11 Časa ni, je samo situacija. uživajte! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by bp on 02.06.2003 at 02:43:08 Pravi vernik lahko verjame v politični sistem, v versko doktrino ali v neko družbeno gibanje, ki vsebuje elemente obeh, vendar pa pravi vernik ne more resnično verjeti v življenje. Pravi vernik lahko časti Jahveja, Alah ali Brahmana, nadnaravna bitja, ki so menda ustvarila vse življenje; pravi vernik se lahko suženjsko drži in žrtvuje za dogmo, ki je bila teoretično namenjena temu, da izboljša življenje; vendar pa življenje samo, s svojimi užitki, čudesi in zadovoljstvi pravemu verniku ne pomenijo prav dosti. Glasba, vino, karte, zapeljive obleke, ples, meditacija, zmaji, parfumi, marihuana, flirtanje, fuzbal, čizburgerji in vsi izrazi lepote, kot tudi vsi izrazi genija ali osebne odličnosti -- vsaka od teh reči je bila močno obsojana in večkrat prepovedana s strani te ali one vrste pravih vernikov v modernih časih. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 03.06.2003 at 15:03:22 wrote on 02.06.2003 at 02:43:08:
Kajti oni niso od tega sveta. Ne zanima jih življenje, to je muka in trpljenje. Ne zanima jih užitek, to pač ni večnost od koder so te dušice prišle. Zato bi to morali tudi priznati - religije nasprotujejo življenju! uživajte! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 03.06.2003 at 15:22:38 t wrote on 03.06.2003 at 15:03:22:
vitalne religije samo predlagajo naj se ne ukvarjamo s "plitkim" zivljenjem, ki v koncni fazi ne prinese nic dobrega za "nas". mogoce se nam zdi da prnese kej dobrega za naso bolezen v obliki zmotnih poistovecanj z grobim in subtilnim telesom, ampak kej vec od tega pa ne. tisti ki so ornk pozorni (in tud iskreni) pa bojo opazl da ob kakrsnemkoli materilnem uzitku je zraven pripeto se trpljenje, ki pa ga vcasih kr nocmo opazit, ker bi to skodoval nasemu ponosu, nasemu najvecjemu "prijatelju" ;) "In our present state, sex appears both beautiful and ugly at once; beautiful in terms of its promise; ugly in terms of its failure to deliver the goods of unending amour." zakaj pa je to tako, pa bojo lahko razvozlal spet samo iskreni. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 03.06.2003 at 18:18:29 wrote on 03.06.2003 at 15:22:38:
Od kdaj pa religije kaj vedo? Religije še plitke niso :o Kdor je vsaj malo pošten in iskren, lahko to takoj spozna 8) uživajte! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 03.06.2003 at 20:56:48 :) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Samson on 06.06.2003 at 05:04:28 t wrote on 03.06.2003 at 15:03:22:
Prebral sem večino postov pod to temo. Zanimive reči, ni kaj. Na žalost je nemogoče dodati svoje mnenje vsem tem raznim mnenjem, ki so zanimiva. Tako sem izbral samo citirano, ne zato, ker bi bilo najbolj prezentančno, ampak, ker se je potrebno nekje vključiti. Jaz sem seveda vernik, kot si vernik ti, ten-nej, vendar je vsebina moje vere očitno drugačna. Če ti, ten-nej , nebi veroval tako, kot veruješ, preprosto nebi pisal, kot pišeš. Pač je vsebina tvojega verovanja takšna, mojega pa drugačna. Si pa prav tako vernik kot vsi mi ostali. Vsak človek je že po svoji naravi vernik. To, da smo verniki v Boga po svojih značilnih verovanjih, še zlasti tisti, ki to verovanje tudi v življenju dosledno udejanjajo, nekako zunaj tega sveta (ki tako značilno med drugim izraža voljo po moči, brezglavemu uživaštvu in brezobzirni prevladi), še ne pomeni, da nas življenje ne zanima. Vsaj jaz tega nisem opazil. Ta očitek je popolnoma neutemeljen. Popolnoma jasno je torej, da religija ne nasprotuje življenju, ampak mu, nasprotno, daje pravo barvo, ga osmisli, ga dela zares znosnega in rodovitnega. Malo bolj razmisli, če mogoče. Priporočam! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by bp on 06.06.2003 at 10:06:07 Samson, Jest častim svoje bogove v cerkvi življenja. :) Da je totalni skepticizem življenju neprimerna drža z veseljem priznam, tudi to da v marsikaj kar verjamem. Sem že marsilkaj o tem napisal. Vendar, če to velja za skepticizem, ne velja nujno tudi za agnosticizem. Kako je z odnosom religije do življenja je pa IMO precej odvisno od religije in nekaj od vernikov. Najboljši dokaz pa mi je srečen in v življenju izpolnjen vernik. Taki dokazi me edino prepričajo. bp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 08:54:13 Samson: Quote:
Kdaj mora biti človek VERNIK? Ko veruje v nekaj kar SAM NE VE in so ga v to DRUGI PREPRIČALI! Kdaj človeku ni potrebno biti vernik? Ko SAM VE in ni potrebno, da bi ga drugi v nekaj prepričevali, ker je njegovo LASTNO SPOZNANJE dovolj! Torej je vsak človek vernik samo toliko časa, dokler ne pride do SPOZNANJA in VEDENJA- ne pa vere! Vso srečo Samson! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 10:51:41 wrote on 09.06.2003 at 08:54:13:
natawe, a tvoje lastno spoznanje ti je trenutno dovolj al vcasih tud "verjames" da bi lahko bilo se boljs? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 11:30:20 V danem trenutku je tisto kar- JE - vedno najboljse. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 11:32:58 wrote on 09.06.2003 at 11:30:20:
pa te preteklost in prihodnost nic ne ovirata pri uzivanju/izkoriscanju danega trenutka? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 11:38:33 Na preteklost nimam vpliva, niti ne morem bit sigurna, če je nekaj res bilo tako, kot imam v spominu. Prihodnost ..... je nekaj kar še bo ali pa tudi ne ... se pravi sem zopet brez vpliva .... torej me ne more ne eno ne drugo ovirati pri uživanju/izkoriščanju sedanjega trenutka. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by kreden. on 09.06.2003 at 13:12:05 Bog ni težko dostopen, potreben je le en pogoj: edinstvena in nezlomljiva želja, da odstremo tančico naše nevednosti. Sri Aurobindo |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 13:20:16 wrote on 09.06.2003 at 11:38:33:
se prav si ti tud zgleda ena tistih ki si do konca zadovoljna in izpolnjena. blagor teb. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 13:22:18 wrote on 09.06.2003 at 13:12:05:
in kako se jo odstran? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 14:38:21 Quote:
A sem al nisem izpolnjena- ne vem .... niti me ne zanima .... enostavno sem zadovoljna s tem, da imam priliko- da SEM! Vso srečo tudi tebI! LP |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 14:41:09 wrote on 09.06.2003 at 14:38:21:
to da SI te zadovoljuje, ok. ampak ali te to tudi izpolnjuje (tj. brezmejno zadovoljuje)? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 14:44:29 Quote:
Vsak si jo lahko edino sam ...... lahko pa ti pri temu kdo pomaga. Meni sta dva človeka, ki ju nisem imela prilike spoznati, pa sta mi s svojimi deli vseeno pomagala v iskanju lastnega izpolnjenja. Anthony de Mello in pa seveda OSHO. Iz srca ti priporočam njuna dela! Vse ostalo pa je seveda "na Tebi" ..... |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 14:47:49 wrote on 09.06.2003 at 14:38:21:
ok... Quote:
torej predlagas nekaj, cesar sama nisi spoznala oz. te sploh ne zanima? kako to? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 14:48:13 Quote:
Ja ..... ker imam s tem da SEM brezmejno število priložnosti, da lahko ta SEM tudi vedno znova preizkušam ... tako ali drugače ... TAKŠNO SEM in DRUGAČNO SEM, v vseh oddtenkih ...... skratka v vsej svoji spremenljivosti. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 14:51:43 Quote:
To je bilo mišljeno v odnosu JAZ- DRUGI. Za marsikoga namreč nisem "izpolnjena", če ne živim po njegovi "predstavi" tega, kar ima ON SAM za "izpolnjeno" .... |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 14:54:08 wrote on 09.06.2003 at 14:51:43:
no pol pa te se enkrat vprasam. a si ti zase, oz. cutis da si sama pr seb in ob seb izpolnjena (tj. brezmejno zadovoljna), al je vse skp le eno teoreticno sanjarjenje in zamisljanje? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by kreden on 09.06.2003 at 15:01:39 Aryan, neki me zanima ker vedno tolko sprašuješ druge ali so ali niso in kako vedo in zakaj so in, in, in, nikoli konca. Ali je po tvojem mnenju vsakdo, ki ne gre po isti, tvoji poti izgubljena, črna ovčka ? Ali ti ne da Gita in ostali sveti spisi dovolj dobre odgovore ? Ali ti tvoja verska skupnost, kateri pripadaš ne da tistega kar bi ti rad imel ? Itd, itd, ne da se mi več. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 15:04:20 wrote on 09.06.2003 at 15:01:39:
ponavad tko mislijo in delujejo tisti ki so zagovorniki "enosti". Quote:
seveda mi, samo jaz sem tist ki sem nezmozen jim pravilno sledit. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 09.06.2003 at 15:10:46 Quote:
Ja, lahko to trdim, da sem našla SVOJO izpolnitev. In to "teorijo" ti lahko po fotki posljem ;D, če si mi javiš na moj mail: natawe@hotmail.com Seveda boš lahko "VIDEL" mojo izpolnitev .... svojo boš pač sam moral poiskat. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by kreden on 09.06.2003 at 15:17:08 wrote on 09.06.2003 at 15:04:20:
Tako kot ti pišeš, ponavadi mislijo tisti, ki se skrivajo pred nečem, menda ja ne, da se bojiš svojega Boga ? Zakaj te skrbijo drugi ? Nauči se pravilno slediti in predvsem razumeti. Ključ do absolutne blaženosti in miru je božje Ime. Uporabljaj ta ključ in si prisluži večni blagoslov. Ponavljaj še in še sladko ter veličastno ime Gospoda. Vedno bodi napolnjen z njegovo glasbo in končno boš rešil vse svoje probleme. Bog vleče dušo k sebi in učenec bi se moral odzvati Njegovemu klicu ter se mu prepustiti, tako da bo lahko z Njegovo močjo potoval proti Njemu in se združil z Njim. Vzrok neuspeha in nazadovanja je upiranje s strani učenca... Poskušaj biti zadovoljen v vseh situacijah. V vsem, kar počneš, bodi poln entuziazma. Zaupaj veliki Sili, ki te čuva in bdi nad tabo. Naj bo tudi tvoje delo čaščenje. Tako kot cvet oddaja svoj vonj komurkoli, ki se mu približa, tako tudi ljubezen v naši notranjosti žari proti vsakomur in se razodeva kot spontano služenje. Najprej vedi, da pomeni Bog večni mir in blaženost in da se On in Njegovo ime ne razlikujeta. Nato bodi ponižen pred Njim in vzemi Njegovo ime z vero, ljubeznijo in predanostjo. Poskušaj se družiti s svetniki. V njihovi prisotnosti postane tvoj občutek ega obvladan in takrat lahko ponavljaš Njegovo ime. Potem boš zagotovo začutil, da je božje ime darovalec čiste radosti. Mantraj, prepevaj, govori, misli..................... HARE KRIŠNA HARE KRIŠNA KRIŠNA KRIŠNA HARE HARE HARE RAMA HARE RAMA RAMA RAMA HARE HARE Si pozabil, ne utrujaj se z drugimi stvarmi, edino to je važno, ti ni tvoj realizirani duhovni učitelj tega povedal, ali ne piše v svetih knjigah tudi to ?. CHANT HARE KRISHNA AND BE HAPPY. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 09.06.2003 at 19:48:56 jaz nisem happy. kaj bi blo lahko narobe? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by bp on 09.06.2003 at 20:59:29 wrote on 09.06.2003 at 19:48:56:
Nič čudnega ;) Kaj je narobe? ??? Tisto, kar občutiš in zaznavaš kot narobe. :) bp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 09.06.2003 at 21:21:30 Samson wrote on 06.06.2003 at 05:04:28:
Nasprotuje s svojim povzdigovanjem raznih transcendentov in jadikovanjem nad tem življenjem. To sem mislil, da večina religij gradi na strahu pred smrtjo in neko večno kaznijo in da ravno to življenje obtožujejo za vse hudo. Kar pa se lepo pokaže v sovraštvu do vsega materialnega in telesnega. Življenje pa ima svoj smisel v sebi samem, zato je čista neumnost govoriti o tem, da za osmišljanje česarkoli potrebujemo vero. Religije torej življenje posiljujejo v neke svoje predstave, kalupe ter dogme. uživaj! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by kreden on 09.06.2003 at 22:46:09 Sam si moraš prizadevati, da boš happy. Veliki iz preteklosti so nam samo pokazali pot, zdej pa, na tebi je, katero boš šel, happy ali ne happy. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by gape on 10.06.2003 at 00:53:51 wrote on 09.06.2003 at 08:54:13:
ni potrebno biti VEČ vernik sm majčkeno spremenu sej še zdrži ??? :) * V danem trenutku je tisto kar- JE - vedno najboljse. * itak kar daješ to dobivaš ... z zamikom na žalost wrote on 09.06.2003 at 11:32:58:
poglej zgornjo 'forumlo' s te (preteklost in prihodnost , tukaj zdaj) perspektive tuki in zdej je pametno nedelovat, zato da pol ne bo treba delovat, ko bomo kej od tega, kar smo znameravali s poprejšnjim delovanjem, uresničevali. materializirali. namero. treutek moraš izpolnjevat sam ... nihče ne more misliti tvojih misli, nihče ne more govoriti tvojih besed, niti delati tvojih deovanj. in ko ga izpolniš je izpolnjen ... odvisno je samo še od tega s čim ... ampak ker je vse polno, si lahko privoščiš neki stvari vršt vn in naredit plac za nove. wrote on 09.06.2003 at 15:04:20:
pred pol urce sm neki podobnga napisu si sarkastičen al misliš resno ? ok očitno misliš resno jest sm ti u bistvu odgovoru če boš hotu, se bom potrudu in ti razdelu tisto itd http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=1055144712;start=37#37 težke energije so in težke preizkušnje ... na vsako vprašanje obstaja odgovor ... samo namero je treba sprožt ... premal nameravate ... premal prosimo, premal dajemo dovoljenje višjim instancam za delovanje skozi nas ... premal, kot je eva lepo pretipkala v osvobajanju od sebe, ukazujemo kaj naj se zgodi, premalo imamo poguma za prevzemanje odgovornosti ... u končni fazi se je treba pa samo odločt blue pill ali red pill nazaj v mayo, ali v spoznanje, neglede na to kaj je tam ... izven matrice ... v neznano ... v ljubezen ... čutno ljubezen ... tja ego ne more ... vsi smo tu ... noben nima lahkega dela s seboj v teh časih, drugi, seveda naredimo ogromno vsak dan za to da ojašamo drugim njihovo delo s tem da svoje delo opravimo 100% (recimo ob svojem delu v službi, opravimo svoje delo res 100% tako kot človek želi da mu ga predamo v nadljno obdelavo, z vsemi opombami in vsemi materiali na kupu) ... pa šiht ni življenje, je samo beg od življenja ... se mi zdi da smo pokazal da še nismo za odpis hvala B well may the force allways be with you in za konec "I've seen things you people wouldn't believe, attack ships on fire off the shoulder of Orion. I watched C-beams glitter in the dark near the Tanhauser gate. All these moments will be lost, in time, like tears in rain. Time to die." Roy Baty (Ridley Scott, BLADE RUNNER, 1982) Aleksandar Boskovic |
|
Title: Re: Verniki II. Post by NATAWE on 10.06.2003 at 06:01:19 Quote:
Zdrži ... zdrži .... še mal "pojačal" si zadevo ;). Mej se! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 10.06.2003 at 09:51:55 Quote:
Psihološko gledano je to po moje zadeva sugestije pa avtosugestije. Ko te drugi prepričajo, da vera (magari skoz dogmo) deluje, pol jo prakticiraš lahko sam, ne rabiš več nobenga prepričevanja od zunaj oz. postane to 'zunanje' prepričevanje plod tvoje lastne kreacije. Zaresna vera po moje zares deluje tko, da postaneš kreator okoliščin, ki na te delujejuje sugestivno. Ne vem, zakaj bi rabu zmeraj vedet, zakaj je tko, če deluje tud, ne da bi vedu. In po moje je sugestivno tud in predvsem zato, ker ne veš, ker deluje kot ene vrste čudež, ki zlomi odpor razuma, ki je usmerjen na posamično in tako le preko vere lahko dojemaš svarstvo v celot. Vernik bi temu reku skoz boga. Jasno, da vsak podlega skušnjavi, da to religiozno potrebo po dojetju celote naveže na posmičen interes, pa naj bo to mamin al pa ataov, cesarjev, papežev, narodov, strankarski, tega ali onega guruja, špeklulanta, prevaranta... Kjer je vera, tam je vraževerje pa ideologija. Ampak smisu znanja in vedenja ni v ukintvi vere, ampak preprečevanju njenih zlorab za posamične interese pa namene. Vera mora zmeraj odpirat dostop onkraj vedenja oziroma mora posedovat vedenja in znanja, ki držijo ta dostop do univerzalnega človeku stalno odprt. Religije ta zanja ziher posedujejo, kako jih pa najt pa prakticirat je pa vprašanje, ki jih tukaj hočmo od vernikov potegnt. Ti pa nam ne morejo pomagat, če v veri vidmo predvsem sredstvo za zlorabo in se zato upiramo njenim sugestivnim vplivom. Jest prčakujem in zahtevam, da se ta razmerja med posameznim in univerzalnim urejajo skoz človeško kulturo. V nej se morajo prepletat tako vera kot vedenja in znanja na način prav mere tud in predvsem za posameznika, ki skoz to kulturo potuje k sebi. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by gape on 10.06.2003 at 10:04:08 titud wrote on 10.06.2003 at 09:51:55:
tud jest ne ... sam da dela ... verjetno je pa egu lažje če razume ZAKAJ ... |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ten-nej on 10.06.2003 at 10:54:58 titud wrote on 10.06.2003 at 09:51:55:
Se mi zdi vseeno nekoliko smešno definirati smisel znanja preko vere. Smisel vedenja, znanja ali česarkoli je najprimerneje iskati v stvari sami, ne pa zunaj nje (temu bi se lahko reklo posiljevanje pojma - smisel znanosti zato nikakor ne more biti v tem, da bi se ukvarjala z vero, razen če ni ta znanost teologija ali reliologija ali kaj podobnega). Ravno tako, kot je nesmiselno za gonilo znanosti postavljati vero - gonilo je želja po znanju in vedenju - radovednost. Ne pa neka vera kar tako. In če bi verniki zares o čemerkoli kaj vedeli, potem bi postali znanstveniki, modreci ali vedci - vsekakor pa bi izgubili svoj status vernikov. In če bi religije posedovale kakršnakoli znanja bi se v momentu postavile na stran znanosti - bi postale znanosti. uživajte! |
|
Title: Re: Verniki II. Post by bp on 10.06.2003 at 11:45:35 titud wrote on 10.06.2003 at 09:51:55:
Umm, Titud, Pa ti čisto zares, z vsem svojim srcem verjameš v to tvoje razmišljanje in utemeljevanje? Ali se greš morda avtosugestijo pred publiko ali morda koga prosiš za kakšno sugestijo nekako v stilu: "Pokažite mi pot po kateri bom z veseljem hodil?" bp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Jst on 10.06.2003 at 23:38:49 Hi, Kar se mene tice je vera zgolj tehnika in nic vec. Ta tehnika, pac ce se lahko imenuje vera (in ne npr. politika) in naj bi to tudi bila, pa ne bazira na razumu. Ker ce ta tehnika bazira na razumu ni vec vera, temvec znanost. Zato je za vernika, ganega od svojih custev, pac dovolj, da enostavno verjame. Seveda, morajo slediti tudi neki pricakovani rezultati. Sicer je zadeva bolj vrazeverje kot vera. Znanstvenik, gnan od svojega razuma, pa mora najprej preizkusiti, da lahko verjame. To je osnovna razlika med znanstvenikom in vernikom. Prvi najprej verjame, da lahko deluje, drugi pa najprej deluje, da lahko verjame. Zaradi tega se lahko vernika tud, po domace receno, tako lahko nategne z razlicnimi duhovnimi znanostmi. Sploh s tistimi iz vzhoda. Je model "na mestu zlocina" ze v temeljih pripravljen verjet zgodbicam. In bolj ko so neverjetne in s tem podzigajo njegova custva (in domisljijo), bolj je pripravljen verjet. Bolj je vernik. Znanstvenik izhaja iz tega, da dvomi v vse, vernik izhaja iz tega, da verjame v vse (npr. zdej je hit, da vesoljci zanjejo zito ;D). Dejansko je pot nekje vmes. Tko, da vsaj kar se mene tice, je Titud kar dobr povedal. Titud quote: ...Ne vem, zakaj bi rabu zmeraj vedet, zakaj je tko, če deluje tud, ne da bi vedu.... V bistvu se mi zdi ta citat kar neka dost velka sprememba v Titud filozofiji. Titud, A se motm? Lp Jst |
|
Title: Re: Verniki II. Post by gape on 11.06.2003 at 01:03:47 a_hero wrote on 10.06.2003 at 23:38:49:
tole si pa tolk lepo povedu ... |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 11.06.2003 at 12:33:24 Kar se utemljiteve pa obratov moje osebne filozofije tiče: sem že prakrat omenu, da živim po principu vernika v enem sugestivnem okolju ne da bi vedu točno po kakšnih zakonitostih je to okolje skreirano in kolk ga jst tud zavestno sploh sokreiram. Mam izkušnjo, da deluje, ker verjamem vanjga in ne zato, ker bi zanjga imel kakšno racionalno pokritje. Potreba po tem racionalnem pokritju me žene k analiziranju pa špekuliranju, ampak če bi imel svoj lajf racionalno utemljen, pol bi okolje, v katerem delujem, zgubilo vso sugestivnost. Špekuliranje si lahko privoščim, ker moj lajf ni utemeljen na njem, ampak na nečem drugem, ki s špekuliranjem le futra potrebo ega po racionalnem pokritju. Zmerom bolj opažam, da po mojem lajfa nimam zgrajenga na racionalni podlagi, zato si lahko privoščim luksuz, da špekuliram in se racionalnem smislu lahko tud motim, ne da bi se mi zato sesul cel lajf. Se tud jest strinjam z jstom, da morata it znanost pa vera skupaj, da si v bistvu nista v nasprotju. Zdej iz koga kdo izhaja je spet tema za špekuliranje, zihr pa sta v eni medsebojni korespondenci, ki nam ni čist jasna in razvidna in po moje je to mora bit tko, ker iz takih odnosv izhaja tista univerzalna kreativnost, ki se je ne more do konca prilastit niti vera niti znanost. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 11.06.2003 at 12:52:55 Znanost in vera... Three Evidences - Spiritual Sound, Direct Perception & Logic Q. What is evidence (pramana)? A. Pramana is that by which the truth is ascertained. Q. How many types of evidence are there? A. There are three types. Q. What are they? A. Spiritual sound (sabda), direct perception (pratyaksa), and logic (anumana). Q. What is spiritual sound? A. All the Vedic scriptures are evidence in the form of spiritual sound, for they are the incarnation of self-evident knowledge (svatah-siddha-jnana). They alone are the best form of evidence. The reason for this is without such a form of evidence, it is not possible to know the truth that lives eternally beyond temporary matter. Q. Why can't the Lord or the spiritual world be observed by direct perception and logic? A. Evidence by direct perception (pratyaksa) is merely knowledge gathered by materialistic sensual impressions; and logic (anumana) can draw conclusions only to the extent of that same resource of material observation. These two forms of evidence can only give knowledge of the material world and nothing else. Q. Then why do we accept the processes of direct perception and logic in ascertaining the truth of the supreme goal of life? A. Because they are effective tools (s pomocjo negativne definicije) with which to confirm the perfect truthfulness of that information received from the sabda-pramana (evidence as spiritual sound; the Vedas). [vse ostalo pa je domena prakse in seveda tudi pripadajoci rezultati] |
|
Title: Re: Verniki II. Post by Jst on 12.06.2003 at 00:01:24 Hi, Jest bi rekel, da je osnovna napaka ljudi ravno v tem, da eni izhajajo zgolj iz razuma, drugi pa zgolj iz custev. Potrebno bi bilo predvsem vedeti, kdaj dati prednost razumu in kdaj custvom. Recimo, ce fizicni plan dojemas custveno, se to na koncu manifestira v materializmu, skoposti itd., itd. Ce pa po drugi strani sanje razlagas razumsko, t.j. dobesedno, pa bos zopet popolnoma kiksnil. To sta dva taka najbolj tipicna primera, ki se ju da prenesti na vse primere v nasem zivljenju. O tem smo ze govoril. Zgoraj sem rekel, da je pot dejansko nekje vmes, pa bi bilo bolj pravilno, da bi rekel, da je pot v skupni souporabi. Ker, custva brez razuma so slepa, razum brez custev pa je inerten. O tem smo tud ze govoril. Torej, odgovor na vprasanje iz cesa bomo izhajali, oz. cemu bomo dali poudarek, razumu ali custvom je predvsem odvisen od tega, kje mislimo delovati. In ce hocemo delovati ucinkovito, moramo vedno uporabiti obe komponenti nase dusevnosti. Jest mam to sam pri sebi dost razcisceno. V tem principu je velika prakticna vrednost, ki je vcasih tudi trenutne narave. Vsaj na custvenem nivoju nasega zivljenja. Titud quote: ...ne da bi vedu točno po kakšnih zakonitostih je to okolje skreirano in kolk ga jst tud zavestno sploh sokreiram. Titud, Bi jest rekel, da si ti precej sugestiven na svojo okolico. Kar poglej, kako te skusajo nekateri najbolj tipicni verniki na forumu usmeriti "na pravo pot". Smo ze ugotovil, da predvsem zato, ker mas necesa v izobilju, cesar oni nimajo. Sam to je ze druga zgodba. Lp Jst |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 12.06.2003 at 09:05:18 a_hero wrote on 12.06.2003 at 00:01:24:
ce ni ena more bit pa druga (po logiki, ki je dualisticna). - in ce dojamemo da ena (komponenta) ni dovolj, pol hocmo obe hkrati. (sledenje logiki, moznost 1) - al pa druga moznost, ce dojamemo da ne ena ne druga nista izkljucno dovolj, pol pa se odlocmo za nbeno. (sledenje logiki, moznost 2) Quote:
kako si ti to zrihtu, oz. razcistu in kaksne prakticne vrednosti dobivas? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 12.06.2003 at 12:18:15 Quote:
Ena taka gotovost praktične vrednosti veje iz tvojih postov, zato so vsaj zame tko sugestivni :). Merilo učinkovitosti pa po moje ne sme bit racionalna realizacija čustvenih vzgibov niti čustvena mistifikacija racionalnih konstruktov. Praktična vrednost se meri v enotah notranje gotovosti, ki jo lahko zagotavlja le notranja uskaljenost. Če je ni, ne vidm nobenga razloga, zakaj bi si jo človek ne smel vzpostavit s pomočjo vere. Če vera vzpostavi gotovost, ziher deluje in je v tem smislu učinovita, si bo s svojo sugestivnostjo okrog sebe zihr ustvarla tako realnost, da bomo v njej praktični. Jst, jest se v sugestivnem ukolju vernikov tegale foruma počutm tko učinkovitga kot redkokje v real lajfu. Učinovitga v smislu vzpostavljanja ene notranje gotovosti, ki jo, če je prava, nujno tud sam sugestivno oddajam v okolje. Vsak pač sprejme od drugega tisto, za kar je odprt in dodprt je za tisto, kar rab za svojo gotovost. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by bp on 12.06.2003 at 13:57:15 titud wrote on 12.06.2003 at 12:18:15:
Ko bom jst velik bom jst Jst. ;D bp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 13.06.2003 at 12:12:22 A ti tud, bp? :) ;) |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 13.06.2003 at 12:15:06 bp, titud, zakaj pa bi rada postala Jst? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by titud on 13.06.2003 at 12:56:55 Jest zato, ker je jst po moje praktičen fant z veliko mero notranje gotovosti. Kaj bi si človk želu postat več pa boljš? |
|
Title: Re: Verniki II. Post by aryan on 13.06.2003 at 13:34:15 titud wrote on 13.06.2003 at 12:56:55:
"check again". Quote:
s tem se pa strinjam. ampak bi blo dobr dosezt to v praksi, ne sam v teoriji. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by bp on 13.06.2003 at 15:49:12 titud wrote on 13.06.2003 at 12:12:22:
Ko bom jst enkrat Jst, potem bom bp. Pa titud. :D bp |
|
Title: Re: Verniki II. Post by ARS on 13.06.2003 at 19:19:50 wrote on 13.06.2003 at 15:49:12:
;D Torej, ko bosta bp in titud enkrat Jst, bosta obadva bp (ups, vsi trije), tako kot takrat Jst ... če bom pa mal zamujala al pa begala, mi pa "pomahita" ... sej veste kako je - kot jst - včasih težko vse žive vogale podpirat pa še sebe naprej furat, da lohk Jst "najdeš" ... in potem bomo lohk v miru ob tabornem ognju sedel, sami Jst ... in dobrohotno dol na druge gledal ... tudmi ... z vsemi drugimi Jst skupi ... kako bp ;D |
|
Title: Re: Verniki II. Post by kreden on 13.06.2003 at 22:04:27 Tam ni teme, tam ni ne dneva ne noči, niti obstoja niti neobstoja. Tam je le Shiva, Absolut. |
|
Title: Re: Verniki II. Post by gape on 14.06.2003 at 02:51:20 wrote on 11.06.2003 at 12:52:55:
se mi zdi aryan da ti skoz blodš o cilju v bistvu, ti maš navodila kako bit prfekt, prfekt boš samo enkrat in to zihr ni zdele ... si pa na poti proti tja, pot je pa treba živet. življenje je pot. cilj je pa cilj. nekak se mi tud zdi, da ti sploh nisi vernik, ampak si u bistvu precej (preveč) racionalista, logičarja ... ... srednja pot rules ... |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |