Quote:Sicer ne vem od kje si pobral to "kulturno nelagodje", vendar pa je o tem prvi pisal Freud, in pri njemu ne gre za nelagodje, ki bi bilo povzročeno zgodovinsko, temveč za nelagodje, ki je v vsakem človeku kot posamezniku. Gre za nelagodje v (vsaki) kulturi, ki izhaja iz razkola med posameznikovimi željami in zahtevami družbe - to je nelagodje v kulturi v pravem pomenu koncepta.
Tole definicijo 'kulturnega nelgodja' sem se v topiku o dogmi sposopdu pri jungu in mal po svoje obrnu:
Quote:Samozavedanje nas plaši, ker se počutmo samotne nasprot odrešujoče potopljenosti v eno 'kolektivnega nezavednega'. To 'kulturno nelagodje' sodobne religije pridno izkoriščajo in nas v obliki vzbujanja 'slabe vesti', ki se vzpostvalja ob kršenju dogem, z inštrumentom 'krivde' zato opominjajo na našo podtalno povezanost vsega z vsem, ki ima svoj izvor v nezavednem. Vse bistvene frustracije in posledično trpljenje torej ne prihajajo iz zavedanja, ampak iz samozavedanja kot pojavne oblike zvedanja.
Kulturno nelagodje je po moje treba jemat v pomenu, kako konkretna kultura uspe reševat razmerje med nezadvednim in zavednim, med enimi arhetipsikimi vsebinami v posamezniku in njihovo realizacijo v praksi oz. določa način, kako se te vsebine iduvidualirajo skoz posmeznika.
Quote:Prav tako je nesmiselno govoriti, da mora kultura pri posamezniku (oziroma, da naj bi) religioznost artikulirati - svojo vero mora in lahko artikulira samo vsak posameznik sam. In tu smo "zahodnjaki" v veliki prednosti, saj imaš popolno pravico in svobodo, da artikuliraš svojo religioznost in vero vse dokler s tem nikogar ne ogrožaš.
Po mojem ni to tko enostavno, da bi lahko prepustil razreševanje tega procesa posamezniku brez da bi ga opremli z določenim orodjem. Ta proces se lahko razrešuje preko korespondiranja arhetipskih psihičnih vsebin z zavednim, te načine korespondence pa se lahko vzpostavi le skoz določeno kulturo. Če se iz kulture črta religiozno dimenzijo, ti je po moje onemogočena artikuliranje tistih arhetipskih psihičnih vsebin, ki vsebujejo v seb univerzalne kode kolektivnega nezavednega. Ker se ti znotraj take korespondence kulturno nelogadje niti vzpostavlja, se je kultura na tak način izognila tud nalogi, da bi ga odpravljala. V zahodni kulturi tako arhetipske vsebine zlivajo v posmeznikovo zavest stihijsko, neartikulirano, brez izgrajenga mehanizma korespondence, iz njih se fila induvidualni in kolektivni egoizem, povzročeno nelagodje pa utapljamo v pijači, drogi, nasilju in skoz vse oblike kulture dela in potrošništva. Zahodna kultura je problem kulturnega nelagodja rešuje na način, da ga ignorira oz. ga potiska v sfero zasebne artikulacije. Tam za njo nima kaj počet, zato se oprijema idelogij, ki so po definiciji kolektivne in nemenjene temu, da orožajo drugega z drugačnim ideloškim nazorom.
Kulturno nelgodje so nase sposobne vzet le kulture, ki gredo v celostno korespodenco z arhetipskimi vsebinami. Jest ne trdm, da je to sposben nardit samo tak ali drugačen religiozen sistem, vtkan v določeno določeno kulturo. Jest samo pravm, da mora zahodna kultura breme kulturnega nelagodja vzet nazaj nase, da se bo posameznik sam s sabo lahko bolj celovito sooču, ne pa, da mu jemlje en celovit dostop pa zaupanje do svoje notranjosti in da je to celovitost pol prisljen vzpostavljat skoz takšne ali drugačne povnanjene oblike kolektivizma, ki z njim osebno nimajo nobene zveze.
Ko se kot zahodnjak soočim s sabo, sem na to praviloma tko nepripravljen in je pri tem tako nebogljen, da kar kličem po tem, bi me kdo, ki je v odpravljanja tega nelagodja bolj vešč, oderšu. Ko pa ga prikličem, magari muslimana, ga mam pa koj za primitivca, fanatika pa kar je še tega, kar naj bi jest kot prosvetljen in civiliziran zahodnjak že zdavnaj presegu.