Quote:


če predpostaviš, da sta telo in um iluzorna, in je stanje "globokega spanca" tista prava realnost oz. blaženost, me zanima kako si to ugotovil ?

a ni prav ta tvoj "iluzorni" um to ugotovil ? zakaj mu v določenih stvareh zaupaš(ko se pojavi vprašanje o Resnici), v določenih stvareh (ko se govori o tem, ali je naš um iluzoren) pa ne ?

Če rečeš, da je da je tvoj um liuzoren in da so tvoja čustva iluzorna ali niso potem vse nadaljne ugotovitve (vključno s tem, da je globok spanec nirvana) temu pogojene?


LP

mind wrote on 17.12.2002 at 15:00:50:

primer spanja je bil ilustracija, da obstajamo tud ko se ne zavedamo telesa in uma (tuki sm um mislil kot svet misli). nekateri oznacujejo "zavest" in svet misli za eno in isto. ampak iz tistga primera je razvidno to, da se zavedamo da obstajamo (smo zavedni), tud ko nehamo delovat s telesom in pa tudi ko nehamo mislit.

spoznanje ali dokaz o tistem "resnicnem" stanju, pa je impresija ali vtis, ki ga opazmo ko se zbudimo z rekom "uf, dobr sm spal" v nasem umu/svetu misli, ce vzamemo pogoj, da nekaj kar nismo dozivel se ne mormo spomnit ali si "izmislit".

Quote:


in kaj je v tem smislu (globoka) meditacija?

ali bi lahko delovali v takem stanju ? zakaj nam je dano, da delujemo ?  zakaj potemtakem sploh imam telo in um, če praviš, da sta to dva moteča dejavnika, zaradi katerih ne moremo doseči nirvane?



LP

mind wrote on 17.12.2002 at 15:35:45:

ce v tistem nirvanicnem stanju "ni delovanja" od kje pol sploh lahko pride do delovanja uma in telesa. nekaj kar je v izvoru/vzroku more bit tud v posledici, v taksni al drgacni obliki, ampak je.

da se "zmotno" poistovecamo (ce to res iskreno cutimo), in obenem ugotovimo da je to tud "motece" in nam povzroca trpljenje pa je vprasanje najvisje kvalitete! a si lahko na to odgovorimo sami? odgovor na to vprasanje nam more obvezno razjasnit kdo res smo in kako to tud prakticno realizirat. je to mozno brez zunanje pomoci? a smo kdaj vidl svoj obraz brez ogledala? neko ogledalo nam lahko pokaze nase telo, drugo ogledalo nam lahko pokaze nas um/miselni svet. ampak katero ogledalo nam lahko pokaze "nas", ko ugotovimo da nismo niti telo niti misli? a smo ogledalo mi, al nam je ogledalo v pomoc. kdaj si upamo zaprosit za pomoc? ko smo AVTOspoznani? i don't think so.

mind : mas prav. al skoz izkusnje, al pa skos nasvet.

ten-nej je pozabil povedati, da se vse skupaj začini še z nasmehom




držte se

mind wrote on 18.12.2002 at 00:58:58:

sej. zato pa rabmo tri stvari : praviln koncept, pravilno prakticiranje (v skladu s konceptom) in tud rezultat ali realizacija tega koncepta skos prakticiranje.

recimo da sem jaz zejen.
1. kdor pije vodo ni zejen (koncept, nacelo...)
2. popijem kozarec vode (praksa)
3. zeja je potesena (rezultat)

zmeri vsi nauki ali guru-ji ali ucitelji dajejo znanje skos te tri alineje. mamo pa pol vec razlicnih uciteljev/naukov glede vrsto izobrazevanja.

mamo kuharske ucitelje, mamo ucitelje borilnih vescin, mamo ucitelje branja in pisanja, mamo raznorazne ucitelje za raznorazna podrocja. na podobn nacin mamo tud duhovne ucitelje, guru-je, lame, ali rinpocheje, ali svetnike al karkol. ampak tud znotri teh duhovnih uciteljev obstajajo podrocja, nivoji in variacije. recimo buddhadev je ucil da smo mi "prazni" (ali da nismo iz materije). sankaracarya je ucil da mi res nismo iz materije, ampak smo "zavest". ramanujacarya je razlagal da mi res nismo materija in da smo zavest, ampak da obstaja tud "nadzavest" ki je iz iste esence  kokr "zavest", ampak je v vecno podrejenem polozaju "nadzavesti". podobno je razlagal madhvacarya, visnuswami, nimbarka in sri caitanya mahaprabhu. vsak s svojimi variacijami in detajli, in tud s primerno dokazanimi koncepti in primernimi praksami za realizacijo le-tega.

ce ni rezultata, pol je vec moznosti. al da koncept (teorija) ni pravilna, al da praksa ni pravilna, al da je oboje narobe al pa da mi ne prakticiramo striktno v skladu s teorijo in prakso. ampak zmeri pa je rezultat ali izkusnja tista ki dokoncno nekaj dokaze (in s tem tud nauci). s tem se vsi strinjamo. mormo se pa tud zavedat, da rezultati razlicnih praks/konceptov so lahko kratkotrajni, dolgotrajni, ali vecni. glede na realizacijo sebe (kdo smo mi), pa bomo tud zadovoljni z danim rezultatom. ce jaz mislim da sem telo, bom skrbel za razvoj telesa, ce jaz mislim da sem um bom skrbel za razvoj uma in tko naprej...

najprej mormo it nad materijo (in poistovecanja z njo), mormo realizirat razliko med materijo (se deli na grobo in subtilno) in zavestjo (trancendentom), na kaksen nacin sta povezani in zakaj. pol mormo tud znotri "zavesti" realizirat variacije in povezavo in tko naprej. za vse je potreben ucitelj.

zmeri pa obstajata dve vrsti uciteljev, naukov ali tud lastnih izkusenj. direktni in indirektni.

ce sem jaz zelo zejen, mi to povzroca tesnobo, nezadovoljstvo ali trpljenje. ta izkusnja me "indirektno" uci da je neki narobe (negativ). pol kasnej pa ti more neka druga izkusnja "direktno" pokazat se pozitivno stran, kako potesit to zejo. ce jaz samo vem da sem zejen in da to ni dobr, to se ni nujno da znam jaz ta problem tud resit.

no in na podobn nacin gremo mi skos skozi neka ucenja (preko uciteljev, naukov, izkusenj...) in ta se ponavad delijo zmeri na "indirektna" pa "direktna" kokr sm ti opisu gor.

jaz sam pravm, da ce hocmo spoznat "sebe" v popolnosti (in vse stvari ki pol spadajo zraven), da bo za to potreben "tocno dolocen" ucitelj. kdaj ga bomo pa potreboval bomo pa sami vedl (ali hoteli) in takrat nam ga tud ne bo tezko prepoznat in sprejet.

Čim manj mislite. Svojega duha postavite v nevtralen položaj. Predstavljajte si, da je miren in nedejaven. V začetku ne bo lahko, kajti misli burijo duha, toda z vajo boste postali učinkovitejši. Predstavljajte si, da je vaš duh vodna gladina, in poskusite ga umiriti tako, da ne bo prav nobenega valovanja v njem. Ko boste dosegli takšno mirno stanje, prisluhnite globjim zvokom harmonije, lepote in boga, ki jih je noč najti v popolni tišini.

Začnite brati Novo zavezo in opazili boste, kolikokrat govori o veri. Izberite si dvajset najmočnejših trditev o veri, tistih, ki so vam najbolj pri srcu. Nato se jih naučite na pamet. Naj se predstave vere zasidrajo v vašo zavest. Ponavljajte jih vedno znova, še preden greste zvečer spat. V procesu duhovne ozmoze bodo  zdrknile iz vaše budne zavesti v vašo podzavest in sčasoma bodo preobrazile in preusmerile vaš osnovni vzorec mišljenja. Ta proces vam bo omogočil, da boste najprej verjeli, potem pričakovali: ko boste to dosegli, boste začeli biti uspešnni. Dobili boste nove moči, da boste dosegli v življenju tisto, kar Bog in sami resnično želite.

Najmočnejša sila človeške narave je tehnika duhovne moči, kakršno uči Sveto pismo. Sveto pismo zelo pretanjeno poudarja  način, kako lahko človek iz sebe nekaj naredi. Vera, prepričanost, pozitivnio, vera v Boga, vera v so ljudi, vera v samega sebe, vera v življenje.

To je bistvo tehnike, ki jo uči Sveto psimo.


Verjamem, da je v svetih spisih dejansko popisan princip usklajevanja posamičnega z absolutnim, na katerem bi  tud jest lahko uspešno gradil svojo avtosugestvino tehniko kreiranja pozitivnih misli, ki bi defintivno zmanjšale dozo mojega trpljnje na zemlji. Glede tega kot ateist nimam polnoma nobenega zadržka, le da si absoluta  pač ne zmorem persofinicirat. Jest lahko verjmemem le v asbsoltno veljavnost  principa, ki vlada med med subjektivnim in objektivnim, med splošnim in posamaičnim, med pojavom in substanco. Jest lahko le na verjetje v   ta absolut svojo avtosugestijo vpnem.