Meni se zdi, da sta monogamnost ali poligamnost tako biološko kot kulturno pogojena. Bom pojasnil s primeri.
Biološko pogojena: vlečem vzporednico s človeku podobnimi primati in drugimi razvitimi sesalci, kjer se samci med seboj spopadajo z samico in kjer je eden od samcev v tropu alfa samec, ki si prilašča pravico do več samic in je torej posesiven. Ljubosumje in posesivnost imata po mojem prepričanju tako psihološko kot tudi biološko-evolucijsko funkcijo. Alfa samec svojo "pravico" do spolne eksklzivnosti z motivom parjenja z več samicami in prenosa genov uveljavlja na način, da samice jemlje za "svoje". To ima za posledico tako konflikte z drugimi samcikot tudi zaščitniško vlogo do njegovih samic in posledično skupnih potomcev. S tega biološko-evolucijskega stališča sta posesivnost in ljubosumje logična in po mojem v smislu reprodukcijske in zaščitniške funkcije plodnosti lastnih genov in reprodukcije celo zaželena.
Ker pa se človek od živali seveda razlikuje, se stvar malce zaplete. Nekatere družbe in plemena so tradicionalno (in s tem kulturno pogojeno) monogamna- taka so zahodne družbe, verjetno predvsem zaradi vpliva krščanstva. Številne družbe tretjega sveta pa so poligamne.
Osebno mislim, da je človek po naravi poligamno bitje in da je monogamnost zaradi lažjega obvladovanja libida posameznikov kulturno-zgodovinsko pogojena. Ampak ker so z globalizacijo meje med kulturami in družbeno zaželenimi vrednotami padle, se je breme ter odločitve preneslo na posameznika.
Meni osebno se ni zdi naravno, da nekdo opazuje ali sodeluje, ko partner ali partnerka seksa z drugim vpričo njega. Prepričan sem namreč, da gre za zavestno potlačena čustva naravnega in do neke mere zdravega ljubosumja v imenu, da "drugemu privoščim užitek"...Se mi zdi, da je ta epidemija hedonizma že tako šla mal predaleč...
Bolj možna se mi zdi odprta veza, v kateri obstaja nek tihi (ali redkeje izgovorjeni) dogovor o tem, da je veza odprta v tem seksualnem smislu, če to drugega ne moti. Ampak se mi zdi, da je tak , posebej odprti dogovor redek in da se pogosto konča z razpadom veze, ker gre do neke mere spet za potlačenje sicer naravnih čustev..ne vem, nekateri pa temu rečejo trening neposedovalnosti, ampak ko jih srečam čez dve, tri leta, so zagotovo že z drugim/drugo ali pa so vmes zamenjali že tri, štiri partnerje...to je pa že drug problem najbrž...jaz mislim, da glede na privzgojene kulturne vzorce odprta veza pri nas običajno ni dolgega veka...bolj dolgega veka so stalni ljubimci in ljubimke, ki se seksualno dobro ujamejo in jim občasno srečevanje brez obveznosti ustreza.
Home
Pages: 1
