El Pesnik wrote on 12.04.2010 at 14:58:24:Igor
Pred časom smo se nekaj menili o opazovalcu. Kaj ti misliš, da je ta opazovalec?
Ker za misel bi tudi jaz rekel tako kot ti - da je stara, mrtva, dobra za tehnična opravila in tako, ne pa za življenje v akciji od trenutka do trenutka.
Samo ta famozni "opazovalec" ... Kaj ti misliš o tem? + a si že nazaj iz Indije?
Lp
Ja, točno 14 dni sem že doma.
Sicer pa končno si začel razmišljati v to smer. Opazovalec, beseda o kateri govorijo in govoričijo nešteti guruji in nekakšni oklicani duhovni učitelji vseh sort. Vse kar sem prebral pri njih je tema, megla, nepoznavanje. Pred pol leta sem začel pisati v to smer in potem nehal, ker ni bilo nekega odziva.
Tako sem tudi takoj razumel Alojza, ko se je pojavil na forumu. Poznavanje opazovalca je v njegovi formuli in sem pred dvema letoma tudi dal primerjavo.
Opazi opazovalca, ki opazuje opazovano. In to gre lahko v neskončnost, ker vedno je nek opazovalec. To so ta stranska vrata v umu ali pri tvoji misli, ki te vrže v čas. Misel je vedno v času, njeno delovanje je v času. Dobro, opazuješ svojo misel in nato ostaneš brez misli. Jaka stvar, nič posebnega. Vendar kdo je brez misli, ti in ti si opazovalec sebe, ki si brez misli. Zopet si samo opazovalec in ne celota. Odnos je opazovalec. Z vsem vzpostavljamo odnos, od kamna do človeka. Smo opazovalci. Opazuješ nekakšne znake, ki naj bi ti jih dalo življenje, opaziš, da naključij naj ne bi bilo, da je galaktična zavest, da opazuješ to lastno misel, ki to opazuje. Troedinost in še vedno si samo opazovalec. Z osredotočenjem ali meditacijo skušaš tega opazovalca izničiti, vendar moraš paziti na to, da si osredotočen v meditacijo. Paziš, da si v meditaciji. Opazovalec je v psihološkem času. In to ni sokratnost, večno sedaj. Lahko o tem govoriš si predstavljaš. Spoznanje opazovalca v sebi ti da celoto, ki ni v času. Vendar to še nikakor ni onkraj.... Spoznaš svojo lastno (galaktično) zavest, ki jo v pretežni meri sestavlja tvoja misel, ki je opazovalec v času ali kot pravi Alojz, vsebina življenja. Seveda, ko opazuješ.
Ja, to me zdaj najbolj zanima. Bomo še kaj rekli o tem.
J. Krish pa pravi: opazovalec je opazovano. Hoče s tem reči, da ta, ki opazuje, ki je vsebina misli, ki je nek posameznik, neka persona, katere identiteto so ustvarile misli, je sam še vedno opazovan od nečesa drugega, kar ni v času?
Da imamo torej v bistvu tri stvari: 1) predmete, ki jih gledamo (materija). 2) tega ki opazuje in komentira predmete in občutke ki jih vidi in je v času oz. je konstrukt misli. 3) in potem na koncu še nekaj kar je onkraj in se ne da opisati in je neosebno pričevanje tako temu opazovalcu in opazovanemu.
Hmm ... in se v bistvu v tem videnju opazovalec in opazovano oba zlijeta v eno kot del iste slike, in ostane samo neosebno videnje v ozadju. Je to mislil J. Krish?
Home
Pages: 
