Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 ... 6
(Read 31038 times)
jolly
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5

pekel resničnega življenja
22.11.2010 at 18:58:20
 
Pozdravljeni! Zamislite si situacijo oziroma problem: (zaželena so le konstruktivna mnenja, po možnosti z argumenti in omenjeno paradigmo, skozi katero razlagate, nikakor! pa ne tolažbe in prepričevanja v pretiravanje, napačno razumevanje itd. Kdor si bo vzel čas, iskrena hvala. Torej:)

Prva stvar: oseba je že od vsega začetka zelo zrela (še opomba za branje: tu pretiravanja dejansko ni, sicer namen itak ne bi imel smisla), kot otrok zelo dojemljiva, intiligentna, razumevajoča, zelo nad/ne-povprečna, vedno stoji za svojim, zelo uravnovešena. Zelo potrjeno tudi s strani specialistov (da ne bo kakih pripomb v smislu psihiatrične pomoči ali kaj podobnega).V puberteti ni tipičnih najstniških problemov sploh, šolo dela z levo roko. Nikoli ne dela neumnosti. Pravzaprav deluje kot neka zelo zrela odrasla oseba z veliko veliko izkušenj, vedno se zaveda vseh posledic, je previdna, nikoli ne škoduje. In za še nekoliko oteženo življenje: močno čuti čustva, razmišljanje (ne dobesedno »branje misli«), energijo, razpoloženje drugih ljudi, tudi zelo lahko predvideva reakcije in ima močno razvito intuicijo. Posledično je kljub zelo odprtemu karakterju in optimističnemu pogledu na svet, veliko energije za razne stvari in idej, raje bolj umaknjena in previdna pri izbiri besed in dejanj; zaveda se posledic in energij reakcij, ki bodo lahko sledile temu. Mogoče tudi zato nikoli (ampak dejansko n i k o l i) nikomur ne želi nič slabega. Precej moteče sicer za življenje.
Druga stvar: okoliščine so vedno (vedno!) otežujoče. Pravzaprav ni stvari, ki bi bila lahka. Če ne štejemo šole (pa še to zaradi oteževanja stvari z drugih področij počasi začne padati). Torej, to morate dejansko verjeti, sicer vse skupaj nima smisla. Vsaka sleherna stvar je postavljena narobe. Če malo razmišljaš, izgleda kot bi bilo že v začetku vse skupaj narobe zastavljeno. Oseba to nekako s svojim optimizmom ignorira in dobrimi idejami, potrpežljivostjo itd. rešuje.
Večja kasneje dodana težava: pojavljati se začnejo čudne stvari. Oseba jih ignorira, predvsem zaradi svojega razumevanja sveta – brez nadnaravnega, vse si pojasnjuje logično, ne verjame v razne vere, demone, duhove, angele, usode, karkoli pač. Bolj jih ignorira, bolj se stopnjujejo. Ko se jih navadi, pridejo druge, ko pa ne zmore več in se sesuje, za kratek čas prenehajo (kot bi bil namen dosežen). Nato spet. Vzamejo veliko energije, če pa se sploh ne zmeni zanje, udari ven v obliki noro slabega počutja – nerazložljivo s strani večih zdravnikov, vsekakor pa ne izmišljeno. Oseba se »bori«, pa ne ve, proti čemu. Posvečati se začne raznim paradigmam, nobena ne ustreza modelu, za vse je dogajanje prekruto. Ne gremo v podrobnosti- ni pomembno, pa preveč bi zasedlo. Pomembno je, da to jemljemo resno.

Lahko bi šli v veliko bolj podrobne razlage, pa bi bilo preobsežno, težko za tukaj. Dejstvo je, da se celo življenje vse postavlja proti človeku, dejansko vse. Všteti so tudi odnosi z drugimi; brez razloga je oseba vedno ignorirana, prezrta – in ne, ne smili se sami sebi, le ne more verjeti (niti slučajno ne spada med 'luzerje', nima kakih posebnih lastnosti, ki bi odganjali ljudi, niti energije negativne /tu bi se šli lahko edino kako numerologijo etc./). Sicer pa je dejstvo, to pa vsekakor, da po istočasnih zapletih, oteževanjih in problemih v življenju takoj ko se kakega znebi, spet prihajajo novi, hujši. Brez posebnih razlogov, enostavno se vzorec ponavlja in ponavlja in, še hujše, žal se stopnjuje. Omenim naj še, da so te ovire dejansko prisotne na vseh področjih (starši, sorojenci, osebne fizične, že od rojstva manjše težave – polno jih je, naključja vsepovsod v slabih oblikah, kar dejansko ni mogoče, to so samo prve ¾ omenjene… od neštetih. Ni šale.). Torej, težave so takšne, da NE vplivajo direktno na življenje (npr. smrtne nesreče – do takih dogodkov je presenetljivo neka »zaščita« bila vsaj do sedaj), ampak definitivno take, ki vplivajo na kvaliteto življenja, in to močno. Torej, vsak bi rekel na hitro- ah, temu človeku gre vse v redu, šolo je delal dobro, nima hujših zdravstvenih težav, ni bilo hujših nesreč, saj je vse super…). Ampak je pa druga plat tisto, kar po eni strani še bolj ubija človeka. Sploh če z nekim namenom. Človek pa ima sposobnosti narediti veliko tudi v širšem smislu, ne le zase (dokaz dobro organizirane stvari v tujini pri mladih letih iz lastnih idej in volje, po prihodu nazaj nenadna nepojasnjena 'gotovo kap' smrt ožjega družinskega člana zelo dobrega zdravja brez razloga – prvič tak dogodek; kot bi dejansko oseba šla s svojim dejanjem čez rob).

Zanima me, z vašega osebnega vidika, naslednje. Po vsaj enem letu dogajanja HUDIH, nerazložljivih težav in iskanju pomoči in obračanju na razne vede in alternative in poglede na življenje… ni vzrok zunaj, vzrok je notri. Niso duhovi ali kaj podobnega, namreč niso že kar celo življenje verjetno… Zdaj po širšem pregledu življenja vsekakor izgleda drugače. Za človeka bi lahko rekli, da ima simply »nesrečo v življenju«. Verjemite, potem bi šlo lažje, pa tudi nesreče bi bile bolj »normalne« nesreče, ne pa tako oviranje, ki povzroča samo slabo za človekovo dušo. Dejansko ni več drugega kot celotno nekaj narobe »v sistemu«, kljub prej zavračanju se izkaže za nekakšno usodo ali nekaj podobnega. Ena podveja tega bi bila lahko tudi karma.

S tega vidika me torej zanima: 1.- če je sama usoda »nenaklonjena« osebi, to pomeni (sploh po izkušnjah ugotovljeno), da oseba sploh nima možnosti za normalno življenje? Tu imejte prosim v mislih, da ovire nikoli niso bile majhne, le da se je v mlajšem obdobju oseba z njimi (sicer težko) ampak spoprijemala, sedaj pa to že meji na dejansko znašanje nad človekom.. Onemogočanje vsega, le da sedaj ko je oseba nekaj časa nazaj začela še bolj pozitivno gledati na svet in reševati težave, jo »štrafajo« že čisto neverjetne stvari.
2.- če je karma oz. nekaj v tem kontekstu (upam da ne enačite z usodo), je tako nedolžen človek res v preteklih življenjih lahko bil tako slab, povzročal take stvari da se sedaj vračajo/čistijo tako? In poleg tega – ZELO pomembno – je mogoče, da je to zadnje življenje te 'duše' in se mora tako intenzivno očistiti? (meaning- ko bo očiščena, ko bo dovolj izravnala /v življenju tega človeka dovolj pretrpela/, bo to zanjo /predvsem za človeka!/ konec? Predvsem če štejemo zraven tudi dejstvo o človekovi »osebnosti« - na začetku omenjani »izkušeni«, razviti naravi – duša?) Po kakršnem koli trudenju videti stvari realno.. to tu izpade. Ker se ne konča. Ampak žal poleg tega še slabša, bolj ko se človek trudi stvari urediti.

Še enkrat- prosim za realne, objektivne komentarje, brez vsebovanja tolažbe na kakršen koli način. Najlepša hvala vsakemu, ki se je potrudil prebrati ta esej. Spol nima pomena – uporaba imenovanja 'oseba' in 'človek' je zgolj glede na kontekst, nekoliko po občutku.
Lp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: pekel resničnega življenja
Reply #1 - 22.11.2010 at 19:48:44
 
A je ta oseba mogoče nagnjena k perfekcionizmu ?

Na nek način obsedena s sama sabo in popolnostjo ?

Lahko ta oseba razloži, kakšna je bila njena vzgoja v otroštvu ?
Back to top
 
 
IP Logged
 
jolly
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5

Re: pekel resničnega življenja
Reply #2 - 22.11.2010 at 19:50:05
 
še nekaj: človek, ki mu ne gre nič prav - to se kaže v odnosih (zaradi ovir na različnih področjih sploh nekako ni možnosti dobiti partnerja), karieri (vse oteževalne okoliščine, želeni študij ni bil možen prav zaradi začenjanja čudnih težav, na začetku tudi razumljenih kot bolezen, tako da so bile želje zreducirane na nekaj drugega, predvsem pa bolj oteževalnega študija - spet!), tudi hobiji/športi (prenehanje treniranja ravno pred začetkom uspehov, spet s strani teh dejavnikov, tako da ni bilo šans, enostavno ne gre...), služba (le za kratek čas, dve zelo podobni, zelo željeni, pa potem kar ni bilo več možno...).
Torej, vse te "male" težave kljub človekovi volji povzročajo malenkostne, neopazne na ven, ampak zelo močne duhovne posledice (pa ne v smislu spreobračanj ali psihičnih posledic, ampak tako, da se v bistvu pri človeku zaradi teh zunanjih dogajanj veliko dogaja na najbolj "finosnovnem" nivoju). Vse kaže, kot da je duša nekako na koncu svoje poti, izravnati mora le še to, nekako najvišjo stopnjo pri človeku (ker pač izvzemamo vse te hard nesreče, pa bolezni pa to, pri kateri že celo življenje izgleda kot da je človek pred njimi zaščiten)... se zato ne more približati normalnim življenjskim procesom? Kajti občutek človeka, da že vse te stvari pozna, obenem pa se mu dogajajo samo še take na 'višjem nivoju', nekako kaže v to smer. Kako pa bi to lahko rešili, ugotovili pa ... pojma. Zdelo se mi je pa zelo pomembno dodati. Upoštevajte prosim. Lp
Back to top
 
 
IP Logged
 
jolly
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5

Re: pekel resničnega življenja
Reply #3 - 22.11.2010 at 19:53:05
 
Robi wrote on 22.11.2010 at 19:48:44:
A je ta oseba mogoče nagnjena k perfekcionizmu ?

Na nek način obsedena s sama sabo in popolnostjo ?

Lahko ta oseba razloži, kakšna je bila njena vzgoja v otroštvu ?


Lahko povem. Obsedenosti ni, je le dobro dojemanje vseh stvari in posledično verjetno tudi vseh teh ovirajočih težav. To je zagotovo.
Vzgoja je bila dobra, niti slučajno ne kaka prisila, pritisk, kajti oseba se je zelo dobro znašla sama. Lp
Back to top
 
 
IP Logged
 
ajgor
Ex Member




Re: pekel resničnega življenja
Reply #4 - 22.11.2010 at 20:03:43
 
jolly wrote on 22.11.2010 at 19:50:05:
še nekaj: človek, ki mu ne gre nič prav - to se kaže v odnosih (zaradi ovir na različnih področjih sploh nekako ni možnosti dobiti partnerja), karieri (vse oteževalne okoliščine, želeni študij ni bil možen prav zaradi začenjanja čudnih težav, na začetku tudi razumljenih kot bolezen, tako da so bile želje zreducirane na nekaj drugega, predvsem pa bolj oteževalnega študija - spet!), tudi hobiji/športi (prenehanje treniranja ravno pred začetkom uspehov, spet s strani teh dejavnikov, tako da ni bilo šans, enostavno ne gre...), služba (le za kratek čas, dve zelo podobni, zelo željeni, pa potem kar ni bilo več možno...).
Torej, vse te "male" težave kljub človekovi volji povzročajo malenkostne, neopazne na ven, ampak zelo močne duhovne posledice (pa ne v smislu spreobračanj ali psihičnih posledic, ampak tako, da se v bistvu pri človeku zaradi teh zunanjih dogajanj veliko dogaja na najbolj "finosnovnem" nivoju). Vse kaže, kot da je duša nekako na koncu svoje poti, izravnati mora le še to, nekako najvišjo stopnjo pri človeku (ker pač izvzemamo vse te hard nesreče, pa bolezni pa to, pri kateri že celo življenje izgleda kot da je človek pred njimi zaščiten)... se zato ne more približati normalnim življenjskim procesom? Kajti občutek človeka, da že vse te stvari pozna, obenem pa se mu dogajajo samo še take na 'višjem nivoju', nekako kaže v to smer. Kako pa bi to lahko rešili, ugotovili pa ... pojma. Zdelo se mi je pa zelo pomembno dodati. Upoštevajte prosim. Lp

Oseba naj sestopi s poti.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: pekel resničnega življenja
Reply #5 - 22.11.2010 at 20:04:52
 
Quote:
Vzgoja je bila dobra, niti slučajno ne kaka prisila, pritisk, kajti oseba se je zelo dobro znašla sama

Kako to misliš sama ?
Bila prepuščena sama sebi ?

Kaj pa občutek ljubezni..sprejemanja..topline...?
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: pekel resničnega življenja
Reply #6 - 22.11.2010 at 20:20:21
 
Quote:
Prva stvar: oseba je že od vsega začetka zelo zrela (še opomba za branje: tu pretiravanja dejansko ni, sicer namen itak ne bi imel smisla), kot otrok zelo dojemljiva, intiligentna, razumevajoča, zelo nad/ne-povprečna, vedno stoji za svojim, zelo uravnovešena. Zelo potrjeno tudi s strani specialistov (da ne bo kakih pripomb v smislu psihiatrične pomoči ali kaj podobnega).V puberteti ni tipičnih najstniških problemov sploh, šolo dela z levo roko. Nikoli ne dela neumnosti. Pravzaprav deluje kot neka zelo zrela odrasla oseba z veliko veliko izkušenj, vedno se zaveda vseh posledic, je previdna, nikoli ne škoduje. In za še nekoliko oteženo življenje: močno čuti čustva, razmišljanje (ne dobesedno »branje misli«), energijo, razpoloženje drugih ljudi, tudi zelo lahko predvideva reakcije in ima močno razvito intuicijo. Posledično je kljub zelo odprtemu karakterju in optimističnemu pogledu na svet, veliko energije za razne stvari in idej, raje bolj umaknjena in previdna pri izbiri besed in dejanj; zaveda se posledic in energij reakcij, ki bodo lahko sledile temu. Mogoče tudi zato nikoli (ampak dejansko n i k o l i) nikomur ne želi nič slabega. Precej moteče sicer za življenje.

A je to mnenje podano s strani same osebe ali s strani nekoga drugega ?

To menje se mi zdi preveč popolno, da bi bilo realno.
Možno je, da ima ta oseba izkrivljeno sliko o realnosti. Saj si napisal, da ni nagnjena k popolnosti. Kar na podlagi sestavka tudi sklepam, saj izgleda, kot da se nenehno trudi pokazati najbolje in vse narediti idealno, a po drugi strani pa nikoli ni dovolj dobro in zato je ta oseba vedno bolj izčrpana.
Ker, če je to vse res, kar je v sestavku omenjeno, bi povprečna oseba morala biti s takimi rezultati zadovoljna, ne pa se obremenjevati z malenkostmi.

Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: pekel resničnega življenja
Reply #7 - 22.11.2010 at 20:30:13
 
Quote:
Zanima me, z vašega osebnega vidika, naslednje. Po vsaj enem letu dogajanja HUDIH, nerazložljivih težav in iskanju pomoči in obračanju na razne vede in alternative in poglede na življenje… ni vzrok zunaj, vzrok je notri. Niso duhovi ali kaj podobnega, namreč niso že kar celo življenje verjetno… Zdaj po širšem pregledu življenja vsekakor izgleda drugače. Za človeka bi lahko rekli, da ima simply »nesrečo v življenju«. Verjemite, potem bi šlo lažje, pa tudi nesreče bi bile bolj »normalne« nesreče, ne pa tako oviranje, ki povzroča samo slabo za človekovo dušo. Dejansko ni več drugega kot celotno nekaj narobe »v sistemu«, kljub prej zavračanju se izkaže za nekakšno usodo ali nekaj podobnega. Ena podveja tega bi bila lahko tudi karma.

Strinjam se, da je vzrok v tej osebi....Kriviti usodo je seveda nesmiselno, saj se s tem vzrok ne reši.....
Možno je, da ta oseba verjame v slabo usodo, na podlagi tega, ker opazi le slabe plati in opazi le težave, pa čeprav po drugi strani ima veliko dobrih lastnosti.
S tem, ko opazi samo težave, verjame, da bo tako več vredna, saj misli, da je vredna ljubezni le, če se spopada s težavami.
To je lahko posledica tega, ker je bila ta oseba opažena le, ko je bila v težavah, zato si sedaj na nek način podzavestno ustvarja čimvečje težave, pa čeprav so to le malenkosti.
Kar je res izčrpavajoče in kaže na pomanjkanje samozavesti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
jolly
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5

Re: pekel resničnega življenja
Reply #8 - 22.11.2010 at 20:56:14
 
Torej, glede vzgoje: vsakršno namigovanje na pomanjkanje bližine, spodbude, biločesa in s tem ciljanje na vzrok v vzgoji ali nečem podzavestnem je nerelevantno. V zadnjem letu je bilo človeku v času intenzivnega razmišljanja rajasnjeno še to, kar ni bilo že prej (pa je zelo tip človeka, ki analizira vse in ne tlači v podzavest).

Nasplošno pa, tudi za vse ostale odgovore- problem je pojasnjen objektivno, da bolj ne bi mogel biti. In že napisano - človek ni verjel v nič, sploh pa ne usodo, nikoli prej. Prosim, če pred takšnimi replikami dejansko preberete temo dobro, kajti prepričevanje nima smisla. Podatki so tudi glede tega napisani, in za nasvete ki so že v začetku omenjeni kot nerelevantni nima smisla, da bi se tu ponavljali.
Sicer pa hvala za odgovore, upam na še naprej kake ideje. lp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: pekel resničnega življenja
Reply #9 - 22.11.2010 at 21:06:32
 
Quote:
Torej, glede vzgoje: vsakršno namigovanje na pomanjkanje bližine, spodbude, biločesa in s tem ciljanje na vzrok v vzgoji ali nečem podzavestnem je nerelevantno.

Zakaj ?
A je problem napisati odnos staršev do te osebe ?

Napisal si, da ni nobene obsedenosti...a po drugi strani pa oseba analizira vse.....Čemu ?
Kakšno korist ima od tega ?

Iskanje težav ? Saj sploh ne moreš živeti življenja, če vse analiziraš....
Pretirano analiziranje je lahko odsev strahu, da ne bo vse narejeno prav, kot bi moralo biti, pa čeprav nikoli ni dovolj prav....
Back to top
 
 
IP Logged
 
jolly
1
*
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5

Re: pekel resničnega življenja
Reply #10 - 22.11.2010 at 21:39:30
 
Pardon, bom pa direktno. Težav z vzgojo ni bilo, bilo je dovolj zaupanja, topline, starša imata "vse na pravem mestu". To o dobri iznajdljivosti že kot otroku je bilo mišljeno kot lastnost in posledično, da s tem tudi ni bilo problemov. Zdi pa se mi, da je veliko preveč iskanja vzrokov z osebnega vidika in obračanja mojih besed (primer s to iznajdljivosto- iz tega pride takoj vem da je bilo pomanjkanje ukvarjanja z otrokom itd., če bi bilo napisano dovolj energije in volje bi verjetno ven prišla hiperaktivnost, neuravnovešenost ali kaj podobnega...). Ne mislit, da se hočem zapletat, samo od obračanja besed, ki objektivno opisujejo, običajno večina ljudi želi najti nekaj drugega. Težko je sprejeti to kar je napisano in v tem nekaj najti, kajne? Saj razumem. Samo tisto prej pa ne pelje kam daleč. Pa lp

aja, in analiziranje- naraven "sistem" osebe pač. samo da si ga lahko tukaj sposodite kot vzrok problemu, sicer pa je vedno prišel zelo prav - človek namreč veliko bolj razume stvari, dogajanje, če avtomatsko nekako kar dojame sistem (ni kot analiziranje na hard, sekiranje in to). pa tudi pri šolah itd. pride zelo prav.
Back to top
 
 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1728

Re: pekel resničnega življenja
Reply #11 - 23.11.2010 at 00:46:05
 
Dobrodošel med nami yolli, želim ti zadovoljnih debat in skozi njih čist in bister pogled.

Usode ne morejo biti naklonjene ali pa nenaklonjene, ampak si vsak človek po svoji svobodni volji kroji svojo usodo sam. Če pogledamo to našo osebo in njeno nenaklonjeno usodo vidimo, da je problem v njej in ne zunaj nje, to pa pomeni, da ne zna/nezmore drugače krojiti svoje usode, kot jo. Zakaj pa ni tega sposobna pa ta problem tiči v njeni vzgoji iz otroštva, kjer je bil prevelik poudarek na vzgojo razuma, zanemarjena pa je bila vzgoja srca in ljubezen do bližnjega.

Čeprav so starši imeli vse na pravem mestu, kot praviš, še to ne pomeni, da je bila tudi vzgoja dobra/pravilna, saj vzgoja, ki je dobra le za ta svet, je slaba vzgoja, pa čeprav ni primanjkovalo poštenosti, zaupanja in topline v krogu družine. Pravilne vzgoje brez ljubezni in spoštovanja bližnjega si ni moč zamisliti, to pa pomeni spoznati in delati dobra dejanja vsakemu bližnjemu, ki je pomoči potreben.

Človek z zelo ostrem svetnem razumom, visoko naravno inteligenco in ponavadi ima takšen človek  tudi močno intuicijo, zlahka spozna in predvidi že dogodke v naprej, ki se kot posledica nekega vzroka zgodijo. Takšen ostro razumski človek pa takšne dogodke pripisuje predvsem verjetnostnem izračunu, kakor pa večno nespremenljivem duhovnem zakonu, ki vlada v vsej duhovni neskončnosti.

Ker pa takšna oseba ne pozna ljubezni do bližnjega, ampak se zaradi svoje mogočne razumarske sposobnosti drži le teh svojih verjetnostnih računov in izračunov, ne more vzpostaviti pristnih stikov z drugimi ljudmi, s tem jim sicer ne škodi in jim tudi noče škoditi, saj se vedno raje izogne vzroku, ki bi posledično lahko škodil drugemu človeku. Da pa ta oseba ni priljubljena med ali pa v javnosti, pa ni potrebno posebej poudarjati, saj s tem umikanjem in previdnostjo se da v očeh nevednih ljudi prepoznati kot samovšečen in egoističen človek, ki noče nikomur nič pomagati in mu je le mar samo zase. Zato je tudi kaj hitro odrinjen iz družbe in osamljen, pa čeprav noče nobenemu nič slabega.

Napaka v samo krojenju usode takšnega človeka je v tem, da si ne upa zaradi svoje prevelike poštenosti pomagati bližnjemu, ampak se raje odstrani iz prizora dejanja, ki bi po vsej verjetnosti delovalo negativno. Naša oseba se zna izogniti vsem nevšečnostim, ki bi se lahko zgodile v kakšni njeni družbi, ne zna pa se klub zelo ostrem razumu, visoko inteligenco in močno intuicijo, obvarovati pred sama sabo, tukaj je nemočna in lahko le nemo opazuje in s trpljenjem prenaša težave, ki si jih nevede sama zadaja.

Naša oseba še toliko bolj trpi zaradi svoje težke usode, ker človek z visoko naravno inteligenco poseduje tudi zelo močno intuicijo, kar pa posledično odraža tudi močna čustva, vse to pa pod kontrolo drži zelo oster razum, ki z privzgojenim čutom za poštenje in samo disciplino, ne popusti niti za malenkost. Tukaj pa šepa njena vzgoja v otroštvu, kjer je bila zanemarjena vzgoja srca. Če bi bilo  ob razumu vzgojeno še srce, bi se na tem mestu ali na tej točki razum moral podrediti modrosti srca, ki izvira iz ljubezni do bližnjega.

Ko se razum podredi srčnemu mišljenju, takrat odpadejo vse tegobe tega sveta in naša usoda nam postane naklonjena, saj spoznamo pravilno delovanje znotraj sebe in iz sebe. Le tako je lahko naša duša osvobojena vseh pritiskov, ki se z leti nakopičijo in svobodno deluje v vsem. Če pa prednjači razum in to predvsem oster razum, je pa duša z veliki pritiski ujeta v železne okove, ki pa povzročajo komaj vzdržne duhovne in telesne bolečine. Zato mora naša oseba nemudoma spremeniti način življenja, če hoče sebi dobro,in se posvetiti vzgoji srca in predvsem ljubezni do bližnjega.

Vsekakor pa je tudi nekaj povezano glede karme in predvsem zaradi spoznanja, ki sem ga opisal zgoraj, za doseganje pravega in zastavljenega cilja.

Pa lep pozdrav.
Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
plesnamesecu
Ex Member




Re: pekel resničnega življenja
Reply #12 - 23.11.2010 at 10:54:48
 
Pozdravljen, Jolly,

razmišljam podobno kot Robi in M.L. Mislim, da sta ti dala zelo dobre smernice.

Srečno!
Back to top
 
 
IP Logged
 
Boštyxz
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 5859
Slovenija
Gender: male
Re: pekel resničnega življenja
Reply #13 - 23.11.2010 at 11:22:52
 
M.L., podpis .

Morda bi le še dodal , da naj ta oseba preveri, če pije kavo , ker žal ta tudi prinaša precej problemov na psihi duše .

Lp + #
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: pekel resničnega življenja
Reply #14 - 23.11.2010 at 13:23:04
 
Quote:
Usode ne morejo biti naklonjene ali pa nenaklonjene, ampak si vsak človek po svoji svobodni volji kroji svojo usodo sam. Če pogledamo to našo osebo in njeno nenaklonjeno usodo vidimo, da je problem v njej in ne zunaj nje, to pa pomeni, da ne zna/nezmore drugače krojiti svoje usode, kot jo. Zakaj pa ni tega sposobna pa ta problem tiči v njeni vzgoji iz otroštva, kjer je bil prevelik poudarek na vzgojo razuma, zanemarjena pa je bila vzgoja srca in ljubezen do bližnjega.

Se strinjam...Ves ta opis mi zgleda zelo "hladen"..., kot da bi ga opisoval nek robot.
Kot nek uradni sestavek...brez razumevanja občutkov.....

Če ima nekdo problem, to pomeni, da se občutki in miselne predstave ali pričakovanja ne skladajo.
Če si le v mislih in analizah, si v nekem času in zato se sploh ne zavedaš realnosti in občutkov..ampak obstaja velik prepad med resničnostjo in iluzijami.....Takšna oseba zato dobi vtis, da mu gre vse narobe, saj se miselno zelo trudi, a življenje in občutki pa izražajo drugo plat.
Quote:
Oseba naj sestopi s poti.

Lp,Igor

Problem je verjetno v tem, da se oseba sploh ne zaveda na kakšni poti je. In s čim si ustvarja takšno pot, na kateri pač je.

Takšno pot in usodo si ustvarja s tem, kar je in s tem kako razmišlja. Vendar ne vidi povezave med načinom razmišljanja in potjo.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 ... 6