Stvar je taka ,jebejo me misli .Preveč razmišljam oziroma misli mi šibajo po glavi in jaz se slišim kako mislim .Nevem kak nej objasnim točno , v glavnem zavedam se svojih misli in jih prav slišim kot da v sebi razmišljam na glas . Nevem kak naj to jemljem kot dobro ali slabo ? naj rajši probam it ven iz tega stanja ali naj ostanem nevem čakam da se kaj razvije naprej , je to nazadovanje napredovanje kaj to pomeni sploh ? Včasih me že malo utruja to razmišljanje ...

Jaaaa men se je isto dogajal. In res najbolj pomaga kakšna fizična aktivnost da si pol zmatran pa use nekak ugasne v teb.
Ker ta zavest-um scena se pr men ni obrestovala...ego je sam začeu napadat moja prepričanja in pol so debate v glavi do točke kjer se mi že res zdi da je neki pa narobe z mano in na koncu še vrjamem oz ne vem sploh več kaj mislm
Najbolj je da se enostavno ne obremenjuješ s tem...če razmišljaš o razmišljanju ti je itak že lah jasn da kompliciraš  

Alojz in Sandib wrote on 21.03.2010 at 16:28:17:

Saj to me že kar nekaj cajta mučlo in sem se spravo iz tega , pol čez čas pa me spet potegnlo nazaj ampak lahko odločno spet utišam misli , problem mi je bil ker nisem vedel a je to ok ali je dobro ali slabo   Mogoče je dobro ker mi tako pokaže stanje v katerem ni dobro bit  , ki ga prej mogoč nisn opazo in sn bil občasno nezavedno tak . Je pa res da je to bolj pogosto kadar raziskujem kaj novega in se poglabljam v preveč stvari naenkrat . mogoče je tui plus zato ker tak vem kdaj mi začnejo informacije prek tečt ,kdaj jih je preveč   da se ustavim malo dam na pavzo  

Alojz in Sandib wrote on 21.03.2010 at 21:51:17:

Sem razmišljal o tem že pred časom ali naj neham z vsem raziskovanjem si dam malo pavze da me vrtinec potegne nazaj da lahko vse prebavim počasi . Občasno si vzamem , ponavadi ko imam opravke ali kaj delat takrat odklopim vse , ampak sem se odločil da se spoznam v globine četudi je tam kaj kar ni lepo , kaj čem tak sem ko sem bil mali sem se bal teme dokler nisem ponoči šel sam lutat po vasi gozdu in sn spoznal da se ni česa bati , tak razumem zdaj da kar pride slabega strašnega problematičnega nejasnega lahko to rešim edino tak da se vsemu zapodim nasproti in grem skozi . Mislim da sem tolko prizemljen da me nemore odnesti predaleč .Nemorem pa več popolnoma odnehat pa da bi se dal nazaj v živlenje in pozabil vse skupaj ,ovčka nemorem bit več .Tak je že ko mulc sn bil preveč resn vse je blo preotročje nezanimivo ,bolš je blo sedet v gozdu sam čutit gozd , kot pa bit na igrišču . Mogoč sem se pa že rodil malo drugače nastavljen  haha  
Hvalabogu vsaj da nisem ovčka v tovarni ki sploh ne ve kaj se dogaja .
Glede substanc ne pijem alkota nea se drogiram z ničemer razen pokadim kakega je pa tu tut problem ker kajenje mi pospeši razmišljanje kar mi včasih pomaga spoznam kako dejstvo itd , ta drugič pa spet preveč pospeši misli . Bom mel to pod kontrolo .
Glede sebe da se mi sfrklja , ne bojim se nobenga stanja , pravzaprav me je odneslo dostikrat hm samo o teh stanjih rajš ne govorim , samo da razumeš eno stanje ga moraš izkusit doživet sam da lahko vidiš in greš naprej z izkušnjo,šele pole ga lahko razumeš. Je pa včasih to hoja po robu prepada . Ja mlad sn kolk tolk počutim se pa isto že odkar pomnim isto pri desetih isto pri tridesetih , leta mi niso pomembna ne dajam pomena in se ne istovetim z leti . Pa kaj sploh nalagam o sebi tu zdaj  
Hvala za razumevanje in za pomoč.Moja vprašanja še sledijo ko začutim bom vprašal  

Alojz in Sandib wrote on 22.03.2010 at 10:52:05:


Prejšnič nisn razumel kaj mislis točno ko si reko občutek evforije ,
Ko nekaj spoznaš kot si reko -samospoznaš , za tistem malo kasneje pride občutek evforije ki te hudičevo hinavsko hoče speljat nekam stran , ampak se čuti da nekaj ni prav ne

Quote:

Tvoje misli so le posledica tvojih želja, da bi rad vse vedel in razumel.
Vse bi rad spredalkčal in vedel ali je prav ali ne.
Zdaj si se ujel v lasten miselni konstrukt. Tvoj um obdeluje, kar od njega pričakuješ.

To je le ena izmed stopenj..čez čas boš spoznal, da ne moreš vsega definirat z mislimi.

Quote:


Ne zadevo je težko obesediti-Drugič pa um ni ravno pripravljen poslušati naš primarni življenjski  intelekt-dušo,ki jo danes občutimo kot intuicijo-se še ne izraža v svoji brezčasni vesoljni življenjski samobitnosti v nas samih.Sam vidim zadevo tako!!

Robi mi realno še nismo v celoti pripravljeni sprejeti svojega univerzalnega bistva.Vsi se iščemo,a ne razumemo,da smo ravno v tem iskanju vse bolj razpršeni v sebi.Vsi čutimo,da je vse ničevo ne vemo,pa zakaj?

Zbuja se naš univerzalni duh in hkrati uničuje v nas ustaljeno-Rojevamo se na univerzalno raven.Porod pa ni lahek-vsi vemo čutimo- da se z nami nekaj dogaja in to dogajanje nam ruši naš ustaljene predstave-navade-početje-razmišljanje delovanje-razpada naš celoten civilizacijski življenjski temelj-rojeva se nov. Mi pa prestrašeni in zbegani-tako tudi delujemo-panično-sovražno-nestrpno-normalen naraven samopojav,ki ga mi še ne razumemo!!