Devi wrote on 10.10.2009 at 14:28:14:Brat
Sanjala sem da me nekdo preganja. Moj brat (ki ga v resnici nimam). Ves čas sem menjala okolje, in nikoli odšla nekam prav daleč. Vedno sva se prej ali slej srečala ali mi je nekako prišel na sled.
Moj brat, zakaj me preganja sploh.. vidla, kako kot mala deklica nosim velik pladenj v rokah in na njem je nekaj prekrito z blatom, ko da se šele formira. Iz kupa so izhajali mehurji. Kot da je v njem velika žaba. Vedla sem da je v njem brat, napačno rojen, prezgodaj, s poškodbami hujšimi kot bi jih blo dobro preživet. In vendar jih je, ker se mu moja mati ni mogla odpovedat. In ga je ohranjala pri življenju, ne glede na to, v kakšni obliki je bil. Ni mi bil blizu, v tisti kepi blata je blo nekaj napačnega, zahtevnega vedla sem da je nekej zlo narobe. Spotaknila sem se in padla in pladenj je zletel na tla in blato se je razletelo. Pomisla sem, zdaj sem ga poškodovala še bolj, mogoče bo umrl. In vendar ni, spet so ga rešili.
Zdaj sva bla oba starejša in vedla sem da me hoče mučit, uničit, ubit. Nekej sprijenega je blo v njem. Ko da je brez duše, hudobija, ne tolk nasilna, kot samozavestno zlobna. In zloba ga je zabavala. Lovil me je, ker si me je želel, ker me je hotel mučit, ker bi ga to zabavalo. Navidez je izgledal ko normalen človek, navidez se ni vidlo, da z njim ni vse v redu. Rabil je nek razlog, da me lahko preganja in za izgovor je uporabil padec iz otroštva. Med vsem tem preganjanjem sem izgubila že vse, službo, prtljago, obleke. Nekako je dobil v roke moje papirje in hotla sem jih dobit nazaj. Znašla sem se v neki sobi in ko sem jih iskala, sta vanjo vstopila brat in prijateljica. Skrila sem se pod posteljo. Na njej sta sexala, vse je blo zlo abstraktno. Ko sta končala, sem skočila ven in ko sva se znašla iz oči v oči sva se oba od presenečenja otrpnila. On zato, ker ni pričakoval da mu bom upala prit tolk blizu kdajkoli. Jaz sem se sama sebe ustrašla, da sem si to upala. Zbežala sem. Prišla sem v prostore mojih staršev. Težko je, je rekel oče. Moji starši so ostali že skoraj brez vsega premoženja. Vse so po kosih prodajali, ker je brat hotel denar. Nekako so se vsi bali njegove zlobe preveč, da bi mu karkoli upali odrečt. Tole sobo si je zaželel, zdaj ko je urejena, čeprav smo jo prodali. Ne vem, kako naj jo dobimo nazaj. Odprla sem vrata v sobo, in vidla da je urejena po tibetansko. Kupil jo je tibetanec in jo sam predelal. Bila čista, mirna, močna, prizemljena. Pomisla sem, da mogoče tip ne bo pustil, da mu nekaj takega vzamejo, da je dovolj močan.
Imela sem papirje, ki sem jih hotla dobit nazaj. In spet sem bežala. Da bi jih nekam shranila, in lažje izginila sem jih zatlačila v nek nabiralnik iz katerega sem vedla da jih bom pozneje lahko dobila nazaj. V roki mi je ostal list ki ga še nisem vidla, sporočilo iz neke pizzerije, kjer sem zaprosila za službo, da naj pridem, da jo lahko dobim. Vedla sem, da rabim službo in vedla sem da je mel moj brat ta papir že v rokah in da če odidem tja, me bo čakal. Da je to spet past. Pomisla sem, da ne morem več tako naprej. Da se več ne da tako neprestano bežat, čeprav sem navajena. Ampak sem tud že utrujena in je čas da nekaj naredim. Da ga bom mogla nekako ubiti, ker drugače se to nikoli ne bo nehalo.
Vtisi: materina zaslepljenost. Zlo močan uvid karakterja brata (ki ga nimam). Vedla sem, da ga ne bi smeli ohranjati pri življenju, že v otroštvu. Nekako je bil navezan name, moje preganjanje in mučenje je dalo njemu nek smisel. (In mogoče tud meni?) Po moje gre za nek vzorec, ki me preganja (zgleda uniči vse, kamor grem). Zlo poškodovan animus?
Ljudje sovražimo iz neke bolečine. To bolečino verjetno simbolizira tvoj brat. V mladosti se mu je zgodilo nekaj, zaradi česar se ni mogel razviti, kot bi se lahko. Ta bolečina se je razvila v nek sadizem in egoizem; hoče se maščevati za krivico, ki se mu je zgodila; hoče svoj davek. Hoče tibetantsko sobo, nekaj, do česar nima pravice. Tam, kjer pa imaš pravico ti, do dela v pizzeriji, tam pa te želi ovirati in preganjati. Mislim, da so to zelo eksistencialistične sanje. Ker nisi mogla zaživeti pričakovanega življenja, si poskušala najti nadomestilo v "tibetantski sobi", vendar si ugotovila, da to ni zate. Svojo funkcijo si poskušala najti v normalnem življenju, ki te obdaja, z delom v pizzeriji, vendar je tam nezadovoljnež spet na delu. V sanjah veš, da rabiš službo, v dobesednem ali simboličnem smislu....in smisel življenja se bo vrnil in zagrenjeni bratec bo izgubil moč, ne bo ga treba ubiti, potrebno se bo zoprstaviti njegovim težnjam, da življenje, ki je možno, ni dobro zate. Gre za saboterja v tebi, ki ti onemogoča zaživeti.
Verjetno si takrat, ko smo imeli rahel trk, tega zlobneža iz zagrenjenosti videla tudi v meni ali pa ga projicirala name, verjetno vsakega malo
.
Home
Pages: 
