Je možno, da je to dekle nek aspekt tebe, ki umira / je umrl?

Devi wrote on 10.06.2009 at 15:47:24:


Tu sicer sanjaš o tujih ljudeh a je lahko tudi  prisoten vzorec ki je ostal v tebi iz tvojega odnosa z očetom.

Deklica ki pleše, radio, kamera nek dogajanje ki zbuja pozornost a očeta tam ni, je z njo in hkrati ni.  

Ko umre veš da je mrtva in zato ne iščeš pomoči, tu bi rekla da je ta deklica del tebe, nekaj kar je v tebi lahko bi rekla umrlo,
neka bolečina, nerazčiščeno, lahko tudi povezano z odnosom do očeta.

Ženska mama dela paniko ( ter ostali )  in zbujajo v tebi občutek krivde in v tebi dvom v pravilnost dejanja.

A še vedno je v središču tega dogajanja prav oče, ker greš prav ti obvestiti njega o nesreči a komaj uspeš zbuditi njegovo pozornost,
Gleda te izza očal ( očala v sanjah kažejo pogledati, spregledati ) in ne more verjeti da je s hčerko kaj narobe.

Sama vidim te sanje kot klic hčerke po očetovi pozornosti, a oče je bolj zaslepljen in v prepričanju, da je vse v redu.

Lep pozdrav  

Zlo dobre smernice.. v bistvu imajo čist vse nekej za razmislit in na marsikej se ne bi niti spomnila. Edin, tako kot je v sanjah, se meni tud zares trenutno nič kej ne razmišlja. Bolj u miru sedim in opazujem. Verjetno da kej umira ja.  Bom se vrnila k temu, ko mi logični del spet proradi in se mi bo dalo začet obračat stvari naokoli.
hvala za material

umrlo - mrtvo
o tem sem razmišljala zadnje dneve. nisem rekla, dekle je umrlo, ampak dekle je mrtvo. mrtvo označuje stanje, umrlo neko prehodnost. tle zgleda prehodnosti ni blo. tud lastnosti ki jih je to dekle melo, niso ble moje. mogoče bi si jih želela, ker bi mi prav prišle.. mogoče sem clo poskusla si jih privzgojit, sam zgleda take stvari ne delujejo prek nastopa. nič nekak ni živo, če ne prihaja iz tebe in notranjih vzgibov. n ko jih privzgajaš, če jih že, jih nej ne bi za nastop, ne zarad drugih. ampak zarad sebe, za sebe.

naslednji dan sem mela ene srčkane sanje..

Sanjala sem da vozim motor. Učim vozit nekega tipa, ki vozi tik pred mano, tolk blizu da mu lahko gledam čez ramo. Šla sva nekje skozi gozd in naenkrat je bla situacija popolna in zamrznila sem sliko. A vidiš, kako se to dela pri 180 na uro, sem mu rekla. Ne samo da se nagneš v ovinek, imaš čas, da lahko, če znaš, v tem trenutku tud še kej druzga delaš, recimo plačuješ. In na sliki je imel tip pred mano odprto denarnico v naročju, da bi plačal za karte, za neko stvar kamor bomo šli. Slika se je odmrznila in znašla sem se v gozdu, na placu, kjer je bla slika zamrznjena prej in s tal sem pobrala na kupčke zložen denar, ki ga je vrnil za karte. Blo je kar nekaj bankovcev. Tipov glas je štel vračilo, tolk in tolk in 25.000 evrov. Strmela sem v šop bankovcev za 25.000 evrov in v tistem me je obšlo, da mi je vrnil drobiž, ker sem mu mogla dat za zamenjat bankovec za 500.000 evrov. Vou, sem rekla in gledala. A to sem mu dala? Tolk denarja imam?

in blo je tolk enga samozaupanja v sanjah, tolk skilla, in svobode in radosti v dobrem opravljanju stvari, ki jo obvladaš. v sanjah sem dostkrat na cesti.. je hitrost, cesta, svoboda, užitek. eni ljudje letijo, jes zgleda vozim. v tisti zamrznjeni sliki je blo precej prijetnih čustev, mojstrstvo nekega skila. sicer sem učila, sam tip ni bil začetnik, šlo je bolj za apgrejde nians na višjem nivoju, dodelovanje med enakimi. v trenutku zamrznjene slike sva polagala ovinek, torej je šlo tud za obvladovanje ravnotežja (in stvari ki jih lahko delaš vmes, ko obvladaš osnove, recimo lahko se zezaš pa mal duvaš sam zato ker se lahko, ker maš tolk rezerve v znanju). in pol je šlo še za denar, nekak neznansko dosti denarja. sicer nikol nisem mela v sanjah občutkov revščine in tud zdej nisem mela nekega občutka bogastva. bl je blo navdušenje.. o hudiča, poglej to..in smeh.. tolko imam? tolko ene vrednosti. ko da je nekej, kar imam/zmorem, vredno mnogo več, kot se sploh zavedam. dobre sanje so ble, pustle so občutek samozavesti in samozaupanja.. užitek ker obvladam

Tako se mi zdi, kot da so tiste tvoje prejšnje sanje o umiranju in  smrti sprostile ogromno energije za nekaj zelo živega v teh sanjah. Kot da so ti tipi sanj energetsko povezani. Pomislila sem celo na medveda, ki naj bi bil po nekih teorijah tudi simbol življenjskega ciklusa in preporoda.

Brat

Sanjala sem da me nekdo preganja. Moj brat (ki ga v resnici nimam). Ves čas sem menjala okolje, in nikoli odšla nekam prav daleč. Vedno sva se prej ali slej srečala ali mi je nekako prišel na sled.

Moj brat, zakaj me preganja sploh.. vidla, kako kot mala deklica nosim velik pladenj v rokah in na njem je nekaj prekrito z blatom, ko da se šele formira. Iz kupa so izhajali mehurji. Kot da je v njem velika žaba. Vedla sem da je v njem brat, napačno rojen, prezgodaj, s poškodbami hujšimi kot bi jih blo dobro preživet. In vendar jih je, ker se mu moja mati ni mogla odpovedat. In ga je ohranjala pri življenju, ne glede na to, v kakšni obliki je bil. Ni mi bil blizu, v tisti kepi blata je blo nekaj napačnega, zahtevnega vedla sem da je nekej zlo narobe. Spotaknila sem se in padla in pladenj je zletel na tla in blato se je razletelo. Pomisla sem, zdaj sem ga poškodovala še bolj, mogoče bo umrl. In vendar ni, spet so ga rešili.

Zdaj sva bla oba starejša in vedla sem da me hoče mučit, uničit, ubit. Nekej sprijenega je blo v njem. Ko da je brez duše, hudobija, ne tolk nasilna, kot samozavestno zlobna. In zloba ga je zabavala. Lovil me je, ker si me je želel, ker me je hotel mučit, ker bi ga to zabavalo. Navidez je izgledal ko normalen človek, navidez se ni vidlo, da z njim ni vse v redu. Rabil je nek razlog, da me lahko preganja in za izgovor je uporabil padec iz otroštva. Med vsem tem preganjanjem sem izgubila že vse, službo, prtljago, obleke. Nekako je dobil v roke moje papirje in hotla sem jih dobit nazaj. Znašla sem se v neki sobi in ko sem jih iskala, sta vanjo vstopila brat in prijateljica. Skrila sem se pod posteljo. Na njej sta sexala, vse je blo zlo abstraktno. Ko sta končala, sem skočila ven in ko sva se znašla iz oči v oči sva se oba od presenečenja otrpnila. On zato, ker ni pričakoval da mu bom upala prit tolk blizu kdajkoli. Jaz sem se sama sebe ustrašla, da sem si to upala. Zbežala sem. Prišla sem v prostore mojih staršev. Težko je, je rekel oče. Moji starši so ostali že skoraj brez vsega premoženja. Vse so po kosih prodajali, ker je brat hotel denar. Nekako so se vsi bali njegove zlobe preveč, da bi mu karkoli upali odrečt. Tole sobo si je zaželel, zdaj ko je urejena, čeprav smo jo prodali. Ne vem, kako naj jo dobimo nazaj. Odprla sem vrata v sobo, in vidla da je urejena po tibetansko. Kupil jo je tibetanec in jo sam predelal. Bila čista, mirna, močna, prizemljena. Pomisla sem, da mogoče tip ne bo pustil, da mu nekaj takega vzamejo, da je dovolj močan.

Imela sem papirje, ki sem jih hotla dobit nazaj. In spet sem bežala. Da bi jih nekam shranila, in lažje izginila sem jih zatlačila v nek nabiralnik iz katerega sem vedla da jih bom pozneje lahko dobila nazaj. V roki mi je ostal list ki ga še nisem vidla, sporočilo iz neke pizzerije, kjer sem zaprosila za službo, da naj pridem, da jo lahko dobim. Vedla sem, da rabim službo in vedla sem da je mel moj brat ta papir že v rokah in da če odidem tja, me bo čakal. Da je to spet past. Pomisla sem, da ne morem več tako naprej. Da se več ne da tako neprestano bežat, čeprav sem navajena. Ampak sem tud že utrujena in je čas da nekaj naredim. Da ga bom mogla nekako ubiti, ker drugače se to nikoli ne bo nehalo.


Vtisi: materina zaslepljenost. Zlo močan uvid karakterja brata (ki ga nimam). Vedla sem, da ga ne bi smeli ohranjati pri življenju, že v otroštvu. Nekako je bil navezan name, moje preganjanje in mučenje je dalo njemu nek smisel. (In mogoče tud meni?) Po moje gre za nek vzorec, ki me preganja (zgleda uniči vse, kamor grem). Zlo poškodovan animus?

Devi v sanjah se ti pojavlja Tibetanska soba in tibetanec ter brat, ki se rodi kot slaboten, te sanje bi lahko povezala s njihovim običajem, verjetno ti je znan.

Tibetanski običaj potapljanja novorojenčka v ledenomrzlo vodo, pri katerem pomrejo vsi slabotnejši otroci - preživijo le tisti, za katere se izkaže, da so sposobni, da preživijo v trdih življenjskih razmerah Himalaje.


Lep pozdrav  

Quote:

hvala, plesnamesecu.
o moči.. ja tud, ampak tud o kontroli. neka vrsta energije, ki jo prepoznavam kot zlobno, nekak določa moje življenje. nimam lih neke prave startegije, kako bi se z njo borila. najprej sem misla da je energija moja, pol sem vidla da je precej poudarjena ta brezdušnost (tud v unih sanjah o mrtvem dekletu nisem v punci čutila neke duše in v tistih sanjah se je nekak izkazalo da gre za neke lastnosti, ki jih je nekdo vcepil name, pa niso izvirale iz mene, zazdelo se mi je da tud te sanje prej govorijo o neki energiji iz okolja, ki je aplicirana name in jo doživljam kot določeno). mogoče gre za problem soočenja z upravljanjem svojega življenja. vedno je nekje nekdo, ki bi to rad počel zame, sam se zlo borim proti temu in v zadnjih letih je iz nasilja to prešlo v neko bolj prefinjeno obliko. ampak tud temu zgleda hočem naredit konec. ljudje tega po moje ne počnejo zavestno, kar pomeni da jim je težko prit do živega. mislim, da je točka njhovega vpliva name energija, ki je vcepljena v meni in se na njihovo odziva. če bi mi bla tuja (kot mi v bistvu je), me njen vpliv najbrž ne bi sploh motil, oz. ga ne bi blo. tak da mislim da je potrebno delo v tej smeri moje.

najbrž so sanje nadaljevanje prejšnjih, ker vmes zdej par mescev nisem sploh sanjala. zgleda sem še vedno v nekih fazah intenzivnih čiščenj (vsaj včasih se pri meni ni tolk umiralo in pobijalo).

stvar, na katero se pri sebi lahko zanesem je ta, da kolk me je strah, me ta ne bremza. prej al slej pridem čez vse. ker hočem. ene od teh sanj (recimo o medvedu)so ble tud prov določen znak prehoda. po njih unega dela moje preteklosti kar naenkrat več ni blo.. je prešla fazo, v kateri bi zame igrala nek pomen.