Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Razlaga sanj >> Devi http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1237117847 Message started by Devi on 15.03.2009 at 12:50:47

Title: Devi Post by Devi on 15.03.2009 at 12:50:47 Tiger sanje http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1214484649/660 Domorodec http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1214484649/855#858 Stolp http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1214484649/945#955 Kuži http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1214484649/1095#1098 Gradova http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1214484649/1125#1130 Psi http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1214484649/1290#1300

Title: Re: Devi Post by Devi on 20.04.2009 at 17:39:25 Medved Sanjala sem, da sem v Halozah, samo da je blo vse drugače kot je tam. Tašči sem pomagala čistit zelenjavo. Ostanke je blo treba odnest na kompost. Rekla je, pazi, ko posije sonce, bo prišel medved. Šla sem ven, po stopnicah dol, vse okrog so bli vrtovi, obdajala pa jih je visoka zidana ograja. Bilo je mračno, po dežju. Kompostnik je bil zunaj ograje in stopila sem ven. Potem sem rezala in rezala in je trajalo in trajalo in zdelo se mi je, da nikol ne bo konca. Vedla sem, da se mudi. Vprašala sem se, če me je tašča poslala nalašč ven. Nekje blizu mene, je ‘tast’ grabil travo. Samo da mu ni bil sploh podoben in bil je cel neki strog in hladen in vzvišen. Ko da sem neka tujka. Vseeno sem razumela, da je tu zunaj zarad mene, da pazi da se mi kaj ne zgodi. Ker pač živim v njegovi hiši. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da mogoče boljše če neham rezat tisto listje. Pogledala sem ‘tasta’. Rekel je, pohiti, sonce sije. Ravno ko sem hotla rečt, da greva, sem zagledala medveda. Počasi je hodil ob ograji in ko sva se spogledala, se je ustavil. Sonce je sijalo na njega. Bil je zlato rjav, velik. Kar gledala sem ga, še nikol ga nisem vidla tolk blizu. Potem sva se s tastom spogledala. Vedla sem da bo treba bežat. Ko da bi vedel, se je medved dvignil in naslonil na ograjo, da je gledal preko. Če bi skočil čez, bi naju na poti prestregel. Če bi šel okoli, naju ne bi. Laufaj, je rekel tast in začela sem tečt kolk sem mogla. Medved je kar zdrsnil čez ograjo. Nisem si upala gledat nazaj, ker nisem smela zgubit niti trenutka. Komaj sem se lovila po tistih stopnicah gor, odprla vrata, tast me je pahnil naprej.. in v tistem sem se zbudila. Vedla sem, da sem rešena. In da se on ni mel časa. ----- Blo je sredi noči in sanje so me tolk vznemirle, da sem jih potem prevrtavala nazaj in iskala rešitev. Če bi stekla namesto gor dol v klet.. če bi Darko medveda prestrašil.. sam Darko je izgledal čist nezainteresiran, nekje v hiši je gledal tv, še ko bi lahko odprl vrata je samo gledal skoz okno. Tašče sploh ni blo nikjer. In vsakič me je tast porinil naprej, njemu pa ni uspelo.. Ne vem sploh, s čem sanje povezat. Spomnile so me na tigra. Mogočna žival. Ki me napada. Čez dan sem najdla nekej skupnih točk. Živali. Varuha. Oba neosebna. Vseeno sta me rešila. In nekakšno žrtvovanje. V prvih sanjah je šlo za neko drugo srce, v teh je dal ‘tast’ življenje, da reši moje. Zakaj me sploh rešujejo? A me je treba rešit? Mogoče bi me blo treba požret.. V prvih sanjah sem povezala tigra z resnico. Zakaj bi me blo treba pred njo rešit? Zakaj sem tukej bežala v hišo, kjer je blo vse sivo in nepomembno in ni blo nobenga, ki bi mu bla mar, ne pa ne vem.. u naravo al kamorkoli. Zunej je blo polno barv in vse je žarelo. Pol sem šla gledat totemske živali. Če se mi je prikazal medved, kaj medved predstavlja. Nej bi simboliziral moč, introspekcijo in vedenje. Tud previdnost. Najt resurse za osebno preživetje znotrej sebe, kot medvedje, ki se celo zimo hranijo s svojo maščobo. Odločitve iz pozicije moči. To sicer nikol ne škodi, ampak trenutno se mi ne dogaja nič takega s čemer bi to povezala.. Ne vem.. kašna ideja?

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 20.04.2009 at 18:07:53 Jaz prav ideje nimam, malo me pa te sanje spominjajo na tiste tvoje o gradovih (reševanje, nevarnost, ipd.), in deloma na pravljico o Pepelki - na tisti del, kjer je treba opraviti neskončno nalogo do določenega trenutka. Ta pravljica govori o združitvi anime in animusa, mogoče imajo tudi tvoje sanje kaj opraviti s tem.

Title: Re: Devi Post by bp on 20.04.2009 at 22:10:24 ""I have always depended on the kindness of strangers." -- zadnji stavek Blanche DuBois v Tramvaju poželenje Teneseeja Williamsa Meni tvoje sanje spominjajo na vprašanja in problematiko, ki jo vzpostavlja Williams v tej drami, ne vidim tebe ravno direktno kot Blanche. Kaj je tisto, česar se tako bojiš in predstavlja v sanjah medved, kakšna je tvoja v vloga v tej postavitvi, zakaj slepo slediš navodilom, zakaj pazi nate tast in ne kdo drug, vse to so vprašanja, ki so po mojem bolj pomembna od tega, ali steči v klet ali v hišo ... bp

Title: Re: Devi Post by Robi on 21.04.2009 at 10:28:06 Mogoče zaradi občutka nemoči.

Title: Re: Devi Post by murileon on 21.04.2009 at 14:52:10 Devi wrote on 20.04.2009 at 17:39:25: Medved Sanjala sem, da sem v Halozah, samo da je blo vse drugače kot je tam. Tašči sem pomagala čistit zelenjavo. Ostanke je blo treba odnest na kompost. Rekla je, pazi, ko posije sonce, bo prišel medved. Šla sem ven, po stopnicah dol, vse okrog so bli vrtovi, obdajala pa jih je visoka zidana ograja. Bilo je mračno, po dežju. Kompostnik je bil zunaj ograje in stopila sem ven. Potem sem rezala in rezala in je trajalo in trajalo in zdelo se mi je, da nikol ne bo konca. Vedla sem, da se mudi. Vprašala sem se, če me je tašča poslala nalašč ven. Nekje blizu mene, je ‘tast’ grabil travo. Samo da mu ni bil sploh podoben in bil je cel neki strog in hladen in vzvišen. Ko da sem neka tujka. Vseeno sem razumela, da je tu zunaj zarad mene, da pazi da se mi kaj ne zgodi. Ker pač živim v njegovi hiši. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da mogoče boljše če neham rezat tisto listje. Pogledala sem ‘tasta’. Rekel je, pohiti, sonce sije. Ravno ko sem hotla rečt, da greva, sem zagledala medveda. Počasi je hodil ob ograji in ko sva se spogledala, se je ustavil. Sonce je sijalo na njega. Bil je zlato rjav, velik. Kar gledala sem ga, še nikol ga nisem vidla tolk blizu. Potem sva se s tastom spogledala. Vedla sem da bo treba bežat. Ko da bi vedel, se je medved dvignil in naslonil na ograjo, da je gledal preko. Če bi skočil čez, bi naju na poti prestregel. Če bi šel okoli, naju ne bi. Laufaj, je rekel tast in začela sem tečt kolk sem mogla. Medved je kar zdrsnil čez ograjo. Nisem si upala gledat nazaj, ker nisem smela zgubit niti trenutka. Komaj sem se lovila po tistih stopnicah gor, odprla vrata, tast me je pahnil naprej.. in v tistem sem se zbudila. Vedla sem, da sem rešena. In da se on ni mel časa. ----- Blo je sredi noči in sanje so me tolk vznemirle, da sem jih potem prevrtavala nazaj in iskala rešitev. Če bi stekla namesto gor dol v klet.. če bi Darko medveda prestrašil.. sam Darko je izgledal čist nezainteresiran, nekje v hiši je gledal tv, še ko bi lahko odprl vrata je samo gledal skoz okno. Tašče sploh ni blo nikjer. In vsakič me je tast porinil naprej, njemu pa ni uspelo.. Ne vem sploh, s čem sanje povezat. Spomnile so me na tigra. Mogočna žival. Ki me napada. Čez dan sem najdla nekej skupnih točk. Živali. Varuha. Oba neosebna. Vseeno sta me rešila. In nekakšno žrtvovanje. V prvih sanjah je šlo za neko drugo srce, v teh je dal ‘tast’ življenje, da reši moje. Zakaj me sploh rešujejo? A me je treba rešit? Mogoče bi me blo treba požret.. V prvih sanjah sem povezala tigra z resnico. Zakaj bi me blo treba pred njo rešit? Zakaj sem tukej bežala v hišo, kjer je blo vse sivo in nepomembno in ni blo nobenga, ki bi mu bla mar, ne pa ne vem.. u naravo al kamorkoli. Zunej je blo polno barv in vse je žarelo. Pol sem šla gledat totemske živali. Če se mi je prikazal medved, kaj medved predstavlja. Nej bi simboliziral moč, introspekcijo in vedenje. Tud previdnost. Najt resurse za osebno preživetje znotrej sebe, kot medvedje, ki se celo zimo hranijo s svojo maščobo. Odločitve iz pozicije moči. To sicer nikol ne škodi, ampak trenutno se mi ne dogaja nič takega s čemer bi to povezala.. Ne vem.. kašna ideja? Haloze, revno, nazadnjaško okolje. Verjetno se počutiš, kot da si žrtev nenaklonjenega okolja. Tu sta tast in tašča, ki te varujeta pred medvedom. Njihova si, njihov sin te je pripeljal domov in zdaj si njihova. Ne moreš se znebiti "skupinskega, familijarnega" načina življenja in postati individualistka, ki bi se nato vklopila v familijarni način življenja na novih temeljih. Animus, tvoj tast, hladen gospod te pazi. Je človek, ki opravlja svojo dolžnost, zato pa je hladen. V resnici sploh ne zna paziti na sebe, zato ga pa medved ubije. Kaj pa medved? Sila narave, nagon. Kaj žene medveda, da napade? Je lačen, je pohoten? Medved pride, ko se pojavi sonce. Ko se pojavi sonce, imamo občutek, da smo prerojeni, polni energije, pripravljeni na nove podvige. V tej situaciji medved tasta ubije, ker tast ne ve, kaj bi si s soncem začel, vidi samo strah pred medvedom, ki lahko razruši dom-ječo. Medved pa tudi nič ne razmišlja, samo nagonsko napade in ubija okoli sebe. Dvomim, da je lačen. Darko pa v varnem zavetju doma gleda TV. Zakaj gleda TV? Mogoče tvoj medved preveč pritiska na njega in ščiti svojo inferiornost? Je kaj razumevanja med vama, sta sposobna videti bolečino in omejitve drugega ? Rešitev je v razsvetlitvi interesov, želj, pričakovanj in kompromisu med deževnimi zaščitniškimi Halozami(Darkotom) in nevarnim sončnim Medvedom(Devi). Mislim, da je medved v teh sanjah simbol neke agresije, ki je  zatrta zaradi strahu pred svetom na drugi strani betonske ograje. Agresijo je treba kontrolirano uporabljati, drugače ni nobenega napredka. V konflikte je treba iti, da se problemi sproti razčiščujejo, potem ima medved manj možnosti za svoj ubijalski pohod. Če človek s konflikti sproti razrešuje probleme, potem se tudi okolje spreminja in pritisk familijarno-socialne ječe je bistveno manjši in individum lahko diha. Pač ravnovesja. Mislim, da sanje kažejo na objektivno situacijo, odnos med vama s partnerjem in na tvojo notranjo, psihološko realnost, ki je precej podobna zunanji realnosti.

Title: Re: Devi Post by titud on 21.04.2009 at 16:23:19 Devi wrote on 20.04.2009 at 17:39:25: Medved Sanjala sem, da sem v Halozah, samo da je blo vse drugače kot je tam. Tašči sem pomagala čistit zelenjavo. Ostanke je blo treba odnest na kompost. Rekla je, pazi, ko posije sonce, bo prišel medved. Šla sem ven, po stopnicah dol, vse okrog so bli vrtovi, obdajala pa jih je visoka zidana ograja. Bilo je mračno, po dežju. Kompostnik je bil zunaj ograje in stopila sem ven. Potem sem rezala in rezala in je trajalo in trajalo in zdelo se mi je, da nikol ne bo konca. Vedla sem, da se mudi. Vprašala sem se, če me je tašča poslala nalašč ven. Nekje blizu mene, je ‘tast’ grabil travo. Samo da mu ni bil sploh podoben in bil je cel neki strog in hladen in vzvišen. Ko da sem neka tujka. Vseeno sem razumela, da je tu zunaj zarad mene, da pazi da se mi kaj ne zgodi. Ker pač živim v njegovi hiši. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da mogoče boljše če neham rezat tisto listje. Pogledala sem ‘tasta’. Rekel je, pohiti, sonce sije. Ravno ko sem hotla rečt, da greva, sem zagledala medveda. Počasi je hodil ob ograji in ko sva se spogledala, se je ustavil. Sonce je sijalo na njega. Bil je zlato rjav, velik. Kar gledala sem ga, še nikol ga nisem vidla tolk blizu. Potem sva se s tastom spogledala. Vedla sem da bo treba bežat. Ko da bi vedel, se je medved dvignil in naslonil na ograjo, da je gledal preko. Če bi skočil čez, bi naju na poti prestregel. Če bi šel okoli, naju ne bi. Laufaj, je rekel tast in začela sem tečt kolk sem mogla. Medved je kar zdrsnil čez ograjo. Nisem si upala gledat nazaj, ker nisem smela zgubit niti trenutka. Komaj sem se lovila po tistih stopnicah gor, odprla vrata, tast me je pahnil naprej.. in v tistem sem se zbudila. Vedla sem, da sem rešena. In da se on ni mel časa. ----- Blo je sredi noči in sanje so me tolk vznemirle, da sem jih potem prevrtavala nazaj in iskala rešitev. Če bi stekla namesto gor dol v klet.. če bi Darko medveda prestrašil.. sam Darko je izgledal čist nezainteresiran, nekje v hiši je gledal tv, še ko bi lahko odprl vrata je samo gledal skoz okno. Tašče sploh ni blo nikjer. In vsakič me je tast porinil naprej, njemu pa ni uspelo.. Ne vem sploh, s čem sanje povezat. Spomnile so me na tigra. Mogočna žival. Ki me napada. Čez dan sem najdla nekej skupnih točk. Živali. Varuha. Oba neosebna. Vseeno sta me rešila. In nekakšno žrtvovanje. V prvih sanjah je šlo za neko drugo srce, v teh je dal ‘tast’ življenje, da reši moje. Zakaj me sploh rešujejo? A me je treba rešit? Mogoče bi me blo treba požret.. V prvih sanjah sem povezala tigra z resnico. Zakaj bi me blo treba pred njo rešit? Zakaj sem tukej bežala v hišo, kjer je blo vse sivo in nepomembno in ni blo nobenga, ki bi mu bla mar, ne pa ne vem.. u naravo al kamorkoli. Zunej je blo polno barv in vse je žarelo. Pol sem šla gledat totemske živali. Če se mi je prikazal medved, kaj medved predstavlja. Nej bi simboliziral moč, introspekcijo in vedenje. Tud previdnost. Najt resurse za osebno preživetje znotrej sebe, kot medvedje, ki se celo zimo hranijo s svojo maščobo. Odločitve iz pozicije moči. To sicer nikol ne škodi, ampak trenutno se mi ne dogaja nič takega s čemer bi to povezala.. Ne vem.. kašna ideja? Mene pa scenografija spominja na film vas na robu gozda, kjer prvotni naseljenci rezervata želijo obvarovat sebe in potomce pred zlom zunanjega sveta na način, da vzbujajo strah pred pošatmi v gozdu, ki naj bi preprečeval mladeži prehod čez travnato v mejo. Zaščitniški paternalizem pa se obrne proti njim samim, saj zlo nikaj nekaj pretečega od  zunaj, ampak  je imanetno/znotrajćloveško, pred katerim se ni mogoče obvarovat. Ker se  ti zver  v sanjah ne pojavi naključno, ampak napovedano, kaže na to, da  je plod/kreacija zaščitnikov, ki pa se obrne proti zaščitnikom in te tako osvobodi kot žrtev takega paternalizma. Paternalizem se  izkaže kot maternica zla samega, ki ga spočenja in rojeva  samo zato, da bi lahko sam opravičil svoj obstoj. Tako porojeno zlo  se lahko izniči le, če požre svojega kreatorja/gostitelja, samo skupaj z njim, ko se kot žrtev hkrati razkrije kot mučitelj in s tem osvobodi dejansko žrtev...

Title: Re: Devi Post by Devi on 21.04.2009 at 21:31:25 wrote on 20.04.2009 at 18:07:53: Jaz prav ideje nimam, malo me pa te sanje spominjajo na tiste tvoje o gradovih (reševanje, nevarnost, ipd.), in deloma na pravljico o Pepelki - na tisti del, kjer je treba opraviti neskončno nalogo do določenega trenutka. Ta pravljica govori o združitvi anime in animusa, mogoče imajo tudi tvoje sanje kaj opraviti s tem. tist kar je Pepelka delala je blo ločevanje zrn od plev, al kako je že blo v tej pravljici (moja najljubša, v bistvu). mogoče tud, da se čas izteka.. da moram hitro porihtat stvari, zmetat stran kar je za stran (kompostnik je zunej ograje (osebnosti). tako romantično asociacijo si mela, mi je všeč, hvala ti :) wrote on 20.04.2009 at 22:10:24: Meni tvoje sanje spominjajo na vprašanja in problematiko, ki jo vzpostavlja Williams v tej drami, ne vidim tebe ravno direktno kot Blanche. Kaj je tisto, česar se tako bojiš in predstavlja v sanjah medved, kakšna je tvoja v vloga v tej postavitvi, zakaj slepo slediš navodilom, zakaj pazi nate tast in ne kdo drug, vse to so vprašanja, ki so po mojem bolj pomembna od tega, ali steči v klet ali v hišo ... ne spomnim se več poante te drame, čeprov se pa spomnim da je naredla name vtis, ko sem jo gledala še kot mala.. sem si jes tud postavla ta vprašanja. po moje, ker sem navajena. ne morem rečt da se bojim. ker ni nekega posebnega strahu noter. mogoče je prej una meja med sanjami in trenutkom, ko se zbudiš.. eno je mračno, drugo je svetlo. eno je delat kar si navajen in znaš, drugo je, odzvat se trenutno. na nekaj, česar nisi navajen. Nemoč, Robi. Je lahko tud navada. Ker sploh ne sprobaš, kje si v tem trenutku s svojimi močmi. Oz, to mi je zdele prišlo na misel.

Title: Re: Devi Post by Devi on 21.04.2009 at 22:18:11 murileon wrote on 21.04.2009 at 14:52:10: Haloze, revno, nazadnjaško okolje. Verjetno se počutiš, kot da si žrtev nenaklonjenega okolja. Tu sta tast in tašča, ki te varujeta pred medvedom. Njihova si, njihov sin te je pripeljal domov in zdaj si njihova. Ne moreš se znebiti "skupinskega, familijarnega" načina življenja in postati individualistka, ki bi se nato vklopila v familijarni način življenja na novih temeljih. Animus, tvoj tast, hladen gospod te pazi. Je človek, ki opravlja svojo dolžnost, zato pa je hladen. V resnici sploh ne zna paziti na sebe, zato ga pa medved ubije. Kaj pa medved? Sila narave, nagon. Kaj žene medveda, da napade? Je lačen, je pohoten? Medved pride, ko se pojavi sonce. Ko se pojavi sonce, imamo občutek, da smo prerojeni, polni energije, pripravljeni na nove podvige. V tej situaciji medved tasta ubije, ker tast ne ve, kaj bi si s soncem začel, vidi samo strah pred medvedom, ki lahko razruši dom-ječo. Medved pa tudi nič ne razmišlja, samo nagonsko napade in ubija okoli sebe. Dvomim, da je lačen. Darko pa v varnem zavetju doma gleda TV. Zakaj gleda TV? Mogoče tvoj medved preveč pritiska na njega in ščiti svojo inferiornost? Je kaj razumevanja med vama, sta sposobna videti bolečino in omejitve drugega ? Rešitev je v razsvetlitvi interesov, želj, pričakovanj in kompromisu med deževnimi zaščitniškimi Halozami(Darkotom) in nevarnim sončnim Medvedom(Devi). Mislim, da je medved v teh sanjah simbol neke agresije, ki je  zatrta zaradi strahu pred svetom na drugi strani betonske ograje. Agresijo je treba kontrolirano uporabljati, drugače ni nobenega napredka. V konflikte je treba iti, da se problemi sproti razčiščujejo, potem ima medved manj možnosti za svoj ubijalski pohod. Če človek s konflikti sproti razrešuje probleme, potem se tudi okolje spreminja in pritisk familijarno-socialne ječe je bistveno manjši in individum lahko diha. Pač ravnovesja. Mislim, da sanje kažejo na objektivno situacijo, odnos med vama s partnerjem in na tvojo notranjo, psihološko realnost, ki je precej podobna zunanji realnosti. Nisem nič razložila ozadja, sam sanjala sem bivšega tipa, njegove starše in okolje, kjer sem preživela dosti časa. V bistvu sem v Halozah uživala in tud okolje v teh sanjah mi je blo neznansko všeč. ko sem stopila iz hiše in vidla use une vrtove, sem pomisla, kako bi blo tle lepo živet, če bi blo tole moje.. tud ograja je bla del okolja, vrata so bla skos odprta in dejansko se je dalo prit čez zid in ni blo nič neprodušno zaprto. je pasalo v naravo okoli. in hiša je zgledala zlo luškano, taka mala, visoka. sam znotrej je bla mračna in ljudje v njej so bli tuji. Paternalizem.. je v bistvu oblika familije, ki se je v mojem življenju, kadarkoli sem nanjo naletela, dokej obnesla. Drugje je blo povsod vse kaotično. V takih družinah je določen red. Jasno določena odgovornost vsakega člana. V kaotičnih družinah se človek včasih zelo utrudi od tega, ko ugotavlja, kaj sploh je njegova odgovornost. In še, ko jo opravi, je včasih ko da mečeš pesek u veter. Nič ne predstavlja, ker ni del ničesar drugega, ker se nič ne navezuje skupej. sam paternalizem ni oblika, ki bi jo jes hotla. je samo tista, ki v mojem spominu deluje. oz mogoče, opravi svojo vlogo. V bistvu ne vem, kaj žene te živali, da napadajo. Medveda, tigra. Živali nimam po defoltu za napadalne. Mogoče teritorialnost. Tukej sem jaz. Ti zbeži ali pa umri. Totalna brezkompromisnost. Darko, tašča.. v bistvu odnosi z njima niso več pomembni, to sem predelala. Tukej kažeta mogoče po mojem subjektivnem vtisu, tipične načine vedenja. "zaščitniškimi Halozami(Darkotom) in nevarnim sončnim Medvedom(Devi)" zanimivo nasprotje.. agresija, zlo.. titud wrote on 21.04.2009 at 16:23:19: zlo ni nekaj nekaj pretečega od  zunaj, ampak  je imanetno/znotrajćloveško, pred katerim se ni mogoče obvarovat. Ker se  ti zver  v sanjah ne pojavi naključno, ampak napovedano, kaže na to, da  je plod/kreacija zaščitnikov, ki pa se obrne proti zaščitnikom in te tako osvobodi kot žrtev takega paternalizma. Paternalizem se  izkaže kot maternica zla samega, ki ga spočenja in rojeva  samo zato, da bi lahko sam opravičil svoj obstoj. Tako porojeno zlo  se lahko izniči le, če požre svojega kreatorja/gostitelja, samo skupaj z njim, ko se kot žrtev hkrati razkrije kot mučitelj in s tem osvobodi dejansko žrtev...     zver se ne pojavi naključno, ja. napovedana je. ko se ustvarijo določeni pogoji, bo prišla. a je to prov neka napoved..? Čeprov jes medvedu ne bi rekla ravno zlo. pameten je, zelo lep. tolk del tiste narave. nima osebnosti, namere, umsko ustvarjenega sprejemanja al pa zavračanja. Mogoče je bolj ko življenje, ki včasih pride in izbriše use tisto, kar je blo. ker so zgolj še spomini v umu. Zlo na zlo.. mogoče imaš prav, titud. Nekej močnega mora izbrisat ono drugo. Drugač bi verjetno še kar blo..

Title: Re: Devi Post by murileon on 22.04.2009 at 07:42:19 Torej je TV gledajoči Darko tvoj aspekt. Sanje se dogajajo na čisto subjektivnem nivoju. Obdelujejo tvoje vedenjske vzorce. Še vedno mislim, da je medved agresija, libido, življenska energija deloma že sofisticirana, na pragu zavesti, ne čisto surova, impulzivna (Čeprov jes medvedu ne bi rekla ravno zlo. pameten je, zelo lep). Prva ovira, hladni tast je prebita. Aspekt človeka, ki opravlja svojo dolžnost in je zato emocionalno hladen, je ubit. Ostane še Darko. Darko je v teh sanjah nedejaven in zdi se mi, da njegova starša (spet tvoji aspekti) vzdržujeta in podpirata to civilizacijsko nerazvito okolje, ki bi ga Darko lahko dvignil na višjo raven. Potrebe so očitno silno močne. Potrebe po akciji, razvoju. Trebljenje in rezanje zelenjave in dajanje tega na kompost, je čas introspekcije, ko je tudi vreme kislo. Ko posije sonce, je čas za akcijo, za uporabo tistega, kar je bilo narejeno v času trebljenja in kompostiranja.

Title: Re: Devi Post by titud on 22.04.2009 at 11:34:44 Devi wrote on 21.04.2009 at 22:18:11: titud wrote on 21.04.2009 at 16:23:19: zlo ni nekaj nekaj pretečega od  zunaj, ampak  je imanetno/znotrajćloveško, pred katerim se ni mogoče obvarovat. Ker se  ti zver  v sanjah ne pojavi naključno, ampak napovedano, kaže na to, da  je plod/kreacija zaščitnikov, ki pa se obrne proti zaščitnikom in te tako osvobodi kot žrtev takega paternalizma. Paternalizem se  izkaže kot maternica zla samega, ki ga spočenja in rojeva  samo zato, da bi lahko sam opravičil svoj obstoj. Tako porojeno zlo  se lahko izniči le, če požre svojega kreatorja/gostitelja, samo skupaj z njim, ko se kot žrtev hkrati razkrije kot mučitelj in s tem osvobodi dejansko žrtev...     zver se ne pojavi naključno, ja. napovedana je. ko se ustvarijo določeni pogoji, bo prišla. a je to prov neka napoved..? Čeprov jes medvedu ne bi rekla ravno zlo. pameten je, zelo lep. tolk del tiste narave. nima osebnosti, namere, umsko ustvarjenega sprejemanja al pa zavračanja. Mogoče je bolj ko življenje, ki včasih pride in izbriše use tisto, kar je blo. ker so zgolj še spomini v umu. Zlo na zlo.. mogoče imaš prav, titud. Nekej močnega mora izbrisat ono drugo. Drugač bi verjetno še kar blo.. V filmu http://video.movies.go.com/thevillage/main.html pošasti  tudi niso zlonamerne, samo simbolizirajo zlo (podobno kot naši kurenti, ki so v svoji grozljivosti prav estetski). Medved (pravzaprav vsaka zver) je seveda čisto estetska in veličastna kreatura, sinonim za  zlo postane postane le glede na takšno človekovo zavestno namero/uporabo.  V filmu je duševno neuravnovešen fant uporabi kostum  pošasti, da se bi se pod njo nekaznovano  iz ljubosumja maščeval prijatelju, s tem pa zlorabi namen kostuma, ki so ga uprabljali stari, da bi mlade z zastraševanjem obvarovali pred zlom. Tast in tašča zlorabita medveda kot krinko, da bi te strah pred njim kot zverjo 'privezal' na njun dom, vendar tako zlorabljeni  medved ne kot krinka ampak dobesedno kot zver pokonča svojega kreatorja. Seveda gre tu za tvoje aspekte kot ugotavlja murelion, in si veličastno kreacijo  tako zavestno 'zlorabila' za to, pokonča tvoj (samo)omejujoči paternalistnično-domačijski aspekt varnosti... Lepota medveda simbolizira lepoto osvoboditve in te hkrati osvobaja od slabe vesti, da si ga zlorabila kot zver, ki kot zver mora storiti kar pač dobesedno kot zver mora storiti...

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.04.2009 at 20:32:20 murileon wrote on 22.04.2009 at 07:42:19: Potrebe so očitno silno močne. Potrebe po akciji, razvoju. Trebljenje in rezanje zelenjave in dajanje tega na kompost, je čas introspekcije, ko je tudi vreme kislo. Ko posije sonce, je čas za akcijo, za uporabo tistega, kar je bilo narejeno v času trebljenja in kompostiranja. Tle je en keč, vidiš.. jes nimam nobenih hudih potreb po akciji in razvoju. nisem en od tistih ljudi, ki bi si zelo želela sprememb. celo želja nimam dosti. oz, če bi zdejle pomisla, se ne bi mogla spomnit skor na nič, kar si želim. imam jasno plane in jim sledim. ker vem, da je to dobro in da človek mora napredovat. to delam konstantno, počasi, že tolk počasi, da je dolgočasno. me pa to rešuje stresa. in stesa res ne maram. v bistvu sta v hiši ostala dva vidika, ki v meni še kako močno živita. brezbrižnost, brezželjnost, apatija mogoče celo, al pa otopelost. niti ni tolk strah pred tem, da se nekej spremeni, bolj ideja o tem, da tud če se nekej spremeni, ne bo kaj bistveno drugače in da je torej tako vseeno. entuziazma imam zadnje čase zelo malo.. in pa planiranje. tle je bla tašča zlo dobra. znam čakat in sledit navodilom. nikol prej v življenju nisem tega znala, zmer sem šla po instinktu, pa nikol deleč prišla. zadnje čase pa tud, če grem kdaj za navdihom, se včasih tolk zaplezam, da si želim da ne bi šla.. mogoče bi mogla razmislit, kako tega medveda spustit še v hišo :)

Title: Re: Devi Post by Robi on 22.04.2009 at 20:43:31 Quote: Tle je en keč, vidiš.. jes nimam nobenih hudih potreb po akciji in razvoju. nisem en od tistih ljudi, ki bi si zelo želela sprememb. celo želja nimam dosti. oz, če bi zdejle pomisla, se ne bi mogla spomnit skor na nič, kar si želim. imam jasno plane in jim sledim. ker vem, da je to dobro in da človek mora napredovat. to delam konstantno, počasi, že tolk počasi, da je dolgočasno. me pa to rešuje stresa. in stesa res ne maram. v bistvu sta v hiši ostala dva vidika, ki v meni še kako močno živita. brezbrižnost, brezželjnost, apatija mogoče celo, al pa otopelost. Mogoče celo otopelost. Ker, če bi bila brezželjnost, bi bila zadovoljna s tem kar si in ne bi čutila prezira.

Title: Re: Devi Post by Robi on 22.04.2009 at 20:46:57 Quote: Nemoč, Robi. Je lahko tud navada. Ker sploh ne sprobaš, kje si v tem trenutku s svojimi močmi. Mogoče je tudi to znak otopelosti, ker ne sprobaš. Saj noben ne mara stresa, ampak brez stresa in da sebe postavljamo pred izzive, ne moremo osebno napredovati. Nekje obstanemo in se zadovoljimo, pa čeprav bi naj stopili na pot.

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.04.2009 at 21:04:42 titud wrote on 22.04.2009 at 11:34:44: V filmu je duševno neuravnovešen fant uporabi kostum  pošasti, da se bi se pod njo nekaznovano  iz ljubosumja maščeval prijatelju, s tem pa zlorabi namen kostuma, ki so ga uprabljali stari, da bi mlade z zastraševanjem obvarovali pred zlom. Tast in tašča zlorabita medveda kot krinko, da bi te strah pred njim kot zverjo 'privezal' na njun dom, vendar tako zlorabljeni  medved ne kot krinka ampak dobesedno kot zver pokonča svojega kreatorja. Seveda gre tu za tvoje aspekte kot ugotavlja murelion, in si veličastno kreacijo  tako zavestno 'zlorabila' za to, pokonča tvoj (samo)omejujoči paternalistnično-domačijski aspekt varnosti... Lepota medveda simbolizira lepoto osvoboditve in te hkrati osvobaja od slabe vesti, da si ga zlorabila kot zver, ki kot zver mora storiti kar pač dobesedno kot zver mora storiti...     ja, sem gledala film.. grozen mi je bil zarad manipulacije, po drugi strani me je fasciniral lih zarad tega, ker je v tolk čisti obliki se pokazalo v njem en kup človeških lastnosti. tud nedolžnost unga 'civilizacijskega' mulca recimo, ki je slepi punci priskrbel zdravila.. ki se je ujela z njeno nedolžnostjo.. ki je zrastla sredi kao 'čistega' okolja.. vloga tašča je v teh sanjah mal tricky.. ona že reče, pazi, medved bo prišel, obenem me pa pošlje ven z dolgotrajnim delom in občutkom, da ji ne bi blo preveč narobe, če bi medved poskrbel, da izginem. pol bi spet mela sina za sebe.. s tem nočem rečt, da je slaba in da mi želi slabo. ne meni osebno. samo pač tam sem in zato napoti. medtem ko tast, četud zato ker je glava družine in zato odgovoren, tud zares izpolni to, kar verjame, da mora..

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.04.2009 at 21:26:31 Robi wrote on 22.04.2009 at 20:46:57: Saj noben ne mara stresa, ampak brez stresa in da sebe postavljamo pred izzive, ne moremo osebno napredovati. sej se postavljam pred izzive. samo ne pred velike. bolj mejhne. take, ki jih zmorem. ziher igre igram, ne tvegam rajši nič, kot karkoli. in tud pričakovanj nimam prov visokih.

Title: Re: Devi Post by bp on 22.04.2009 at 22:04:29 Devi wrote on 22.04.2009 at 21:26:31: Robi wrote on 22.04.2009 at 20:46:57: Saj noben ne mara stresa, ampak brez stresa in da sebe postavljamo pred izzive, ne moremo osebno napredovati. sej se postavljam pred izzive. samo ne pred velike. bolj mejhne. take, ki jih zmorem. ziher igre igram, ne tvegam rajši nič, kot karkoli. in tud pričakovanj nimam prov visokih. Erica Jong, če se prav spomnim, je napisala, da če ne tvegaš nič, tvegaš še veliko več.  ;) bp

Title: Re: Devi Post by titud on 23.04.2009 at 11:18:46 Devi wrote on 22.04.2009 at 21:04:42: ja, sem gledala film.. grozen mi je bil zarad manipulacije, po drugi strani me je fasciniral lih zarad tega, ker je v tolk čisti obliki se pokazalo v njem en kup človeških lastnosti. tud nedolžnost unga 'civilizacijskega' mulca recimo, ki je slepi punci priskrbel zdravila.. ki se je ujela z njeno nedolžnostjo.. ki je zrastla sredi kao 'čistega' okolja.. To je filmska prisbodaoba o tisti moji interpreatciji murileonovoih, sanj, da se okolje samo podreja oz. hvaležno odziva na čista/iskrena prizadevanja tud če so omejena in naivna...   Quote: vloga tašča je v teh sanjah mal tricky.. ona že reče, pazi, medved bo prišel, obenem me pa pošlje ven z dolgotrajnim delom in občutkom, da ji ne bi blo preveč narobe, če bi medved poskrbel, da izginem. pol bi spet mela sina za sebe.. s tem nočem rečt, da je slaba in da mi želi slabo. ne meni osebno. samo pač tam sem in zato napoti. medtem ko tast, četud zato ker je glava družine in zato odgovoren, tud zares izpolni to, kar verjame, da mora.. Če vzamemo, da sanje za artikulicojo tvojih  lastnih  aspektov uporablajajo like iz konkretnega življenja (vključno s steretotipi, ki so za te like značilni zaradi njihovih vlog v odnosih - snaha, tašča, tast, mož...), potem bi si upal sanjsko zgodbo rekonstruirat takole: En tvoj aspekt si želi varnega/uživškega (kot pravi muriieon infantilnega) zavetja doma, ki ga simbolizia zaokolje nezainterisrano darkotovo gledanje tv.ja. Drug aspekt je aspekt  varuha ognjišča, ki mora zagotavljat funkcionalnost doma (kuhat, čistit,..) in ki ga simbolizira tašča. Tretji je aspekt varuha/preskrbovalca, ki zagotvlja varnost na mejah doma in se podaja v preskrbovanje izven domačih zidov. Tricky je to, da nisi uspobsoljenja za hkrtano raelizacijo dveh ali  vseh treh aspketov,  da je kritična predvsem  faza prehodov (časovno/prostorska omejenost med njmi -  na ta 'med' čuva in preži  'med-ved' ) in pa predvsem nefuncionalnost varuha meje doma, saj ta v skrajni fazi predpostavlja tudi žrtvovanje, kar pa izniči možnost realizacije obeh  drugih sapektov. Ko se v sanjah povsem realizira tretji aspekt (žrtvonanje za varnost), ostala dva  pač izgubita ves svoj smisel...

Title: Re: Devi Post by Devi on 23.04.2009 at 16:41:12 ja, sem dobila eno dost zanimivo sliko o kateri je še za premislit. hvala titud..

Title: Re: Devi Post by murileon on 24.04.2009 at 08:03:01 Devi wrote on 22.04.2009 at 20:32:20: murileon wrote on 22.04.2009 at 07:42:19: Potrebe so očitno silno močne. Potrebe po akciji, razvoju. Trebljenje in rezanje zelenjave in dajanje tega na kompost, je čas introspekcije, ko je tudi vreme kislo. Ko posije sonce, je čas za akcijo, za uporabo tistega, kar je bilo narejeno v času trebljenja in kompostiranja. Tle je en keč, vidiš.. jes nimam nobenih hudih potreb po akciji in razvoju. nisem en od tistih ljudi, ki bi si zelo želela sprememb. celo želja nimam dosti. oz, če bi zdejle pomisla, se ne bi mogla spomnit skor na nič, kar si želim. imam jasno plane in jim sledim. ker vem, da je to dobro in da človek mora napredovat. to delam konstantno, počasi, že tolk počasi, da je dolgočasno. me pa to rešuje stresa. in stesa res ne maram. v bistvu sta v hiši ostala dva vidika, ki v meni še kako močno živita. brezbrižnost, brezželjnost, apatija mogoče celo, al pa otopelost. niti ni tolk strah pred tem, da se nekej spremeni, bolj ideja o tem, da tud če se nekej spremeni, ne bo kaj bistveno drugače in da je torej tako vseeno. entuziazma imam zadnje čase zelo malo.. in pa planiranje. tle je bla tašča zlo dobra. znam čakat in sledit navodilom. nikol prej v življenju nisem tega znala, zmer sem šla po instinktu, pa nikol deleč prišla. zadnje čase pa tud, če grem kdaj za navdihom, se včasih tolk zaplezam, da si želim da ne bi šla.. mogoče bi mogla razmislit, kako tega medveda spustit še v hišo :) S tem tvojim bežanjem pred stresom me zelo spominjaš name. Kot otrok sem bil pretirano vzgojen, da čim nekaj ni štimalo, je že bila groza in katastrofa. Pa če k temu dodam še moj melanholični karakter, Depresija je bila neizbežna, ker se nisem nikamor premaknil. Pri dvajsetih sem se celo čisto izoliral in se pod neko pretvezo zaprl v sobo. Sledila je katastrofa. Pri meni so krokodili v sanjah navalili v hišo, ko se je zgodil zastoj. V kakih dveh letih pritiska depresije-nedejavnosti, sem uspel pogruntati nekaj malenkosti, se zmigal in začel počasi sprejemati stres. Seveda ga nisem znal pozitivno sprejemati, še zdaj ga verjetno ne znam kaj prida. Vedel sem, da bo katastrofa, če se ne bom soočal z njim. Vsake toliko me je potem življenje pripeljalo na rob in moral sem skočiti v vodo, kljub stresu velikemu kot gora. In, vsakič, ko sem preživel, ko se je ta gora porušila na mene, sem bil ponosen in zadovoljen. Celo preživel sem. Celo do neke mere sem se naredil. Še vedno pa ne dovolj in življenje me še kar naprej veselo potiska na kake robove in me tako prisili, da se učim plavati. Mogoče bom celo postal plavalec ;).

Title: Re: Devi Post by Devi on 24.04.2009 at 21:46:44 Nismo usi enaki, a ne.. eni se že rodijo tolk vase prepričani, da je kdaj kar težko bit bliz, k tolk sijejo.. eni pa izkopavamo prov iz nafte ene stvari in so nam prava muka, kake druge pa začuda izi.. sam če bi bli popolni, ne bi bli tle.. in če bi že vse znali, se ne bi meli kej učit.. in i guess noben ne mara preveč, da mu je dolgčas..

Title: Re: Devi Post by Robi on 28.04.2009 at 21:18:22 Quote: v bistvu sta v hiši ostala dva vidika, ki v meni še kako močno živita. brezbrižnost, brezželjnost, apatija mogoče celo, al pa otopelost Meni se zdi pomembno dejstvo od kod prihaja občutek brezželjnosti. Ali je brezželjnost posledica notranjega miru in zadovoljstva ali pa neke vrste izraz obupa nad vsem trudom in pehanjem. Saj, če bi nekaj radi, po drugi strani pa mislimo, da nismo tistega vredni, potem to postane muka. Ves takšen trud je pretežko breme in prevelik stres. Tako smo prisiljeni se zadovoljiti s tistim, kar imamo. Torej je lahko  brezželjnost posledica prepričanja, da si ne zaslužimo več oz. da nismo vredni česa drugega ali večjega. Če je v nas takšno prepričanje, potem namesto miru, čutimo zavist ali prezir. Sebe premalo cenimo ali si privoščimo, druge pa preziramo, ker imajo več.

Title: Re: Devi Post by Devi on 28.04.2009 at 22:33:58 Robi wrote on 28.04.2009 at 21:18:22: Meni se zdi pomembno dejstvo od kod prihaja občutek brezželjnosti. Ali je brezželjnost posledica notranjega miru in zadovoljstva ali pa neke vrste izraz obupa nad vsem trudom in pehanjem. Saj, če bi nekaj radi, po drugi strani pa mislimo, da nismo tistega vredni, potem to postane muka. Ves takšen trud je pretežko breme in prevelik stres. Tako smo prisiljeni se zadovoljiti s tistim, kar imamo. Torej je lahko  brezželjnost posledica prepričanja, da si ne zaslužimo več oz. da nismo vredni česa drugega ali večjega. Če je v nas takšno prepričanje, potem namesto miru, čutimo zavist ali prezir. Sebe premalo cenimo ali si privoščimo, druge pa preziramo, ker imajo več. Devi wrote on 22.04.2009 at 20:32:20: niti ni tolk strah pred tem, da se nekej spremeni, bolj ideja o tem, da tud če se nekej spremeni, ne bo kaj bistveno drugače in da je torej tako vseeno. mislim, da nisem tolk prov zavistna.. sej si želim, da bi kdaj bl žarela bla drugačna, bl pametna, lepša, bolj zagnana.. sam vsaka stvar ima svojo ceno, spada k nečemu in dobiš u kompletu. nisem nezadovoljna s sabo. zlo možno pa je, da nimam realnega pogleda na stvari okoli sebe. mogoče podcenjujem doživetja in precenjujem izzive. po drugi strani ugotavljam, da stvari, ki dosti dajo, ne zahtevajo prov veliko.. kava in pogovor, sprehod, smeh, k ga najmanj pričakuješ.. sam baje imam zdej dve zlo depresivni leti na kupu.. mogoče bi počakala na december, pa da vidimo, če se bo kej spremenilo ;) same sebe nisem navajena tolk 'umirjene'. v bistvu si zaslužiš tolk kot nardiš. in imaš tolk kot si upaš imet. to se mi zdi kar trdna lestvica. zmer ti kaže, kje si in kam še lahko greš.

Title: Re: Devi Post by murileon on 29.04.2009 at 07:36:19 Preberi si malo o medvedu v slovarju simbolov. Medved je močan kolektivni simbol, močan arhetip. Medved kaže na silno energijo, ki jo premoreš, na silen potencial. Razdelaj ta simbol in živi z njim ter uporabi njegovo energijo. Nekaj močnih pozitivnih vidikov tega simbola si že sama napisala: "Čeprov jes medvedu ne bi rekla ravno zlo. pameten je, zelo lep. tolk del tiste narave. nima osebnosti, namere" Poskusi ta pozitivni vidik simbola še razdelati, še kaj napisati. Že v tem, kar si napisala je toliko ene moči in lepote. Mislim pa, da je ta tvoj aspekt zaenkrat precej oddaljen od tvoje zavesti, deluje precej avtonomno in celo destruktiven zna biti. Mogoče je potreben samo klik, preblisk in postal bo tvoj zaveznik. Medvedje pozimi spijo, a ne. Kot sem razbral iz tvojega pisanja si tudi ti zdaj v enem takem zimskem spanju. Ko bo posijalo sonce, se bo medved prebudil, bodi pripravljena. Je bil spol medveda v sanjah znan ali nepomemben? Zakaj medved napade? Iz strahu, iz lakote, ker ščiti potomce,.... Če nimaš otrok, je to mogoče biološka ura, ki neusmiljeno tiktaka. Zakaj si se razšla z bivšim? Ker je gledal televizijo, namesto, da bi se ukvarjal s čim? Ne nastopa brezveze v teh sanjah. Zna bit, da predstavlja en brezploden aspekt, ki ga mora medved-instinkt ubiti. V sanjah sta dva starša, ki imata tv gledalca za sina. Sta to tvoja starševska aspekta? Medved ubije očeta. Kaj je narobe s tem staršem, da ga medved ubije? Si razočarana nad moškimi in se odločaš za samohranilstvo? Trenutni duh časa je res neugoden za staro patriarhalno ureditev. Vsi smo zmedeni, družine s težavo funkcionirajo. Poti nazaj, v patriarhalno ureditev več ni. Matriarhat še slabše funkcionira. Polno imaš nekih zabluzlih emancipirank in kastriranih tipov. Oboji potem bežijo v razne odvisnosti (TV, nightlife, alkohol, računalniki, hiperaktivnost, ambicioznost, avanturizem, lenoba...). Dokler te odvisnosti služijo razvoju, da se človek nekaj novega nauči in zaščiti notranjih procesov (času inkubacije), so koristne in v redu. Ko pa začnejo služiti bežanju, pa so slabe. Ti v sanjah bežiš. Ta duh časa, ti aspekti so tudi v nas. Edina pot naprej je, sprejeti obstoječe stanje, ga razsvetliti in iz materiala, ki ga imamo (medved je pameten, si napisala) graditi nekaj zdravega in plodnega, kar je naravi (lepota medveda verjetno simbolizira naravo in življenje) ljubo (medved je tolk del tiste narave, si napisala).

Title: Re: Devi Post by Devi on 30.04.2009 at 20:20:14 dobro sklepaš, kot vedno, murileon :) in zlo lepo si napisal.. hvala ti. Šele pozneje mi je prišlo na misel, kako je medved žival, ki je duhovno povezana z zemljo in spiritom, zlo uravnotežena. Jes pa delam že nekej časa na ženskem delu polarnosti. Divjem, instinktivnem. Bolj z Materjo kot Očetom. Ker imam občutek, da to lažje razumem in da če bom eno polovico dobro zgradila, da bi mogla druga sama po sebi past v pravo ravnotežje. Torej če delam na eni stvari, bi se moglo počas tud na drugi že kej pokazat. Nakar pride medved in ubije glavnega igralca na moški strani. Idejno strukturo absolutne avtoritete. Verjetno je to prvi korak?  [smiley=1grin1.gif] Drugač se je po teh sanjah zgodila ena sprememba v percepciji. nekej sem končno dojela kar mi prej nikakor ni prebilo skozi. sam pač.. moškega na oni strani še nimam. Očeta pa več ne.. na en način se sliši obetavno.. začet od začetka :) kar se tiče unih dveh aspektov, ki sta ostala še v hiši.. poanta je, da samadva sploh ne moreta funkcionirat. vsaj v svojih vlogah ne več. ko oče izgine, se pravljica konča. se morata vključit nazaj v življenje, preoblikovat. Zaprti krog funkcionira samo, dokler členi držijo in so funkcije razdeljene. Ko se en člen strga, se veriga odpre. In vse se mora spremenit. "Edina pot naprej je, sprejeti obstoječe stanje, ga razsvetliti in iz materiala, ki ga imamo (medved je pameten, si napisala) graditi nekaj zdravega in plodnega, kar je naravi (lepota medveda verjetno simbolizira naravo in življenje) ljubo (medved je tolk del tiste narave, si napisala)." kakšen stavek, da bi ga človek kar jedel.. :) kar pa se medveda tiče.. je ena taka dost skrivnostna žival, men niti najmanj razumljiva. zlo blizu nam je, pa ne vemo da je tam sploh. po vseh gozdovih je in nikol se ne srečamo. medvedov nismo nikol iztrebili, kot smo volkove.. ker so zmerej mal zunej dosega.. mal drugje, kot si mislimo, nikol tam, kjer jih iščemo.. vemo da so, ne da bi se tega prav zavedali. hodimo po čist drugih poteh. pa v bistvu ne zato, ker smo mi tolk modri.. bolj zato, ker so oni.

Title: Re: Devi Post by Robi on 01.05.2009 at 09:06:43 Quote: Medved ubije očeta. Kaj je narobe s tem staršem, da ga medved ubije? Podzavest ne deli med slabo in dobro, ampak le odseva realno sliko v simbolih. Verjetno v tem primeru odseva odnos do moškega aspekta.

Title: Re: Devi Post by Devi on 21.05.2009 at 10:16:08 Sanjala sem da sem na terasi in mimo gre na sprehod S. (ki je lani umrl), s sabo pa ima svojega sinčka, ki je še čist mali, ene 2 leti star. In pol je oni stari kar naenkrat na terasi pri meni, mali pa pleza nekje po zunanji strani ograje.. in ko ga pogledam pomislim, glej lih tak bo kot je on, ker ga sam vzgaja in mu je že zdaj čist podoben. In ko sem ga gledala, se mi je zdelo da sem na unem malem obrazku vidla že določene enake nezadovoljne poteze, starostne fleke na koži. Sklonila sem se k njemu, da otročka mal nagovorim prijazno.. on pa me gleda in nekak mu rata spustit ograjo in past dol v pritličje, direkt na stopnice. Čist zgrožena tečem dol in ga poberem.. vidim da so se mu pri padcu v hrbet zapičili neki žeblji.. potipam utrip, sam v paniki svojega, pol le najdem njegovo roko in njegov utrip je podoben mojemu, kar buta po žilah. Upam da to ne napoveduje bližnje smrti.. Vtisi: se mi zdi da je to nadaljevanje prejšnjih sanj.. ego spet gradi eno strukturo animusa po starejši verziji.. sam nekak ne uspe.

Title: Re: Devi Post by murileon on 21.05.2009 at 10:37:26 Devi wrote on 21.05.2009 at 10:16:08: Sanjala sem da sem na terasi in mimo gre na sprehod S. (ki je lani umrl), s sabo pa ima svojega sinčka, ki je še čist mali, ene 2 leti star. In pol je oni stari kar naenkrat na terasi pri meni, mali pa pleza nekje po zunanji strani ograje.. in ko ga pogledam pomislim, glej lih tak bo kot je on, ker ga sam vzgaja in mu je že zdaj čist podoben. In ko sem ga gledala, se mi je zdelo da sem na unem malem obrazku vidla že določene enake nezadovoljne poteze, starostne fleke na koži. Sklonila sem se k njemu, da otročka mal nagovorim prijazno.. on pa me gleda in nekak mu rata spustit ograjo in past dol v pritličje, direkt na stopnice. Čist zgrožena tečem dol in ga poberem.. vidim da so se mu pri padcu v hrbet zapičili neki žeblji.. potipam utrip, sam v paniki svojega, pol le najdem njegovo roko in njegov utrip je podoben mojemu, kar buta po žilah. Upam da to ne napoveduje bližnje smrti.. Vtisi: se mi zdi da je to nadaljevanje prejšnjih sanj.. ego spet gradi eno strukturo animusa po starejši verziji.. sam nekak ne uspe. Mislim, da sanje govorijo o bolečini, ki jo povzroča osamljenost. Si preveč samozadostna, v resnici pa ne zmoreš. Zato je otrok v tebi, namesto poln življenja in veselja, postaran, poškodovan. Otroka v tebi bi obudilo veselje s partnerjem, kar zgleda zavračaš. Nezadovoljstvo iz prejšnje zveze projiciraš na vse potencialne nove možnosti. Verjetno te je strah novega poskusa. Rezultat blokade je nezadovoljstvo in bolečina. Depresija.

Title: Re: Devi Post by titud on 21.05.2009 at 11:53:55 murileon wrote on 21.05.2009 at 10:37:26: Devi wrote on 21.05.2009 at 10:16:08: Sanjala sem da sem na terasi in mimo gre na sprehod S. (ki je lani umrl), s sabo pa ima svojega sinčka, ki je še čist mali, ene 2 leti star. In pol je oni stari kar naenkrat na terasi pri meni, mali pa pleza nekje po zunanji strani ograje.. in ko ga pogledam pomislim, glej lih tak bo kot je on, ker ga sam vzgaja in mu je že zdaj čist podoben. In ko sem ga gledala, se mi je zdelo da sem na unem malem obrazku vidla že določene enake nezadovoljne poteze, starostne fleke na koži. Sklonila sem se k njemu, da otročka mal nagovorim prijazno.. on pa me gleda in nekak mu rata spustit ograjo in past dol v pritličje, direkt na stopnice. Čist zgrožena tečem dol in ga poberem.. vidim da so se mu pri padcu v hrbet zapičili neki žeblji.. potipam utrip, sam v paniki svojega, pol le najdem njegovo roko in njegov utrip je podoben mojemu, kar buta po žilah. Upam da to ne napoveduje bližnje smrti.. Vtisi: se mi zdi da je to nadaljevanje prejšnjih sanj.. ego spet gradi eno strukturo animusa po starejši verziji.. sam nekak ne uspe. Mislim, da sanje govorijo o bolečini, ki jo povzroča osamljenost. Si preveč samozadostna, v resnici pa ne zmoreš. Zato je otrok v tebi, namesto poln življenja in veselja, postaran, poškodovan. Otroka v tebi bi obudilo veselje s partnerjem, kar zgleda zavračaš. Nezadovoljstvo iz prejšnje zveze projiciraš na vse potencialne nove možnosti. Verjetno te je strah novega poskusa. Rezultat blokade je nezadovoljstvo in bolečina. Depresija. Če gre za analogijo z odmirajočim partnerskim odnosom (kot ugotavlja murilen), potem v sanje iščejo  način, kako mu pustit dokončno umret . Otroka očitno odvrne od tebe in pahne v smrt dejstvo, da opaziš v njem znake minljosti. Kljub nedoumno fizičnem koncu, ga kombinacija tvojega sočutja in občutka  krivde  ohranja pri življenju (skupno pulziranje). Glede na to, da si v sanjah pri otroku odkrila znamenja življnjske brezrspektivosti in ga s tem nedvoumno odrešila/osbodila  te brezperspektivnosti, z nesprejemnajem tega dejanja (izražanjem sočutja/krivde) ohranjaš brezpersepiktevnost živelenja tega otroka še naprej le z lastno energijo (v neke vrste zombijevskem stanju).

Title: Re: Devi Post by Devi on 21.05.2009 at 13:14:32 titud wrote on 21.05.2009 at 11:53:55: Glede na to, da si v sanjah pri otroku odkrila znamenja življnjske brezrspektivosti in ga s tem nedvoumno odrešila/osbodila  te brezperspektivnosti, z nesprejemnajem tega dejanja (izražanjem sočutja/krivde) ohranjaš brezpersepiktevnost živelenja tega otroka še naprej le z lastno energijo (v neke vrste zombijevskem stanju).         mislim da prihaja krivda od tega, ker se zavedam, da sem za razvoj take oblike sama odgovorna in jo je ustvarila moja lastna življenjska energija. po drugi strani mi sanje govorijo, da sem zdaj že sposobna prepoznavat oz. vrednotit to, kar ustvarim. želim si da bi se že nehala poigravat s to energijo. lih včer je ena rekla spet.. naivno je počet enake stvari in pričakovat drugačne rezultate.. (murileon) če ne znam, se bom pač naučila.

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 21.05.2009 at 13:19:01 Meni se tudi nekje zdi, da gre za čustveno razreševanje, ki še ni končano in se bo verjetno pojavljalo še v naslednjih sanjah. Če gre za notranjega otroka, bi bila po moje potrebna oživitev in nova moč, če gre pa res za nedokončano odmiranje odnosa, pa morda res dokončna poslovitev.

Title: Re: Devi Post by bp on 21.05.2009 at 14:55:40 Devi wrote on 21.05.2009 at 10:16:08: Sanjala sem da sem na terasi in mimo gre na sprehod S. (ki je lani umrl), s sabo pa ima svojega sinčka, ki je še čist mali, ene 2 leti star. In pol je oni stari kar naenkrat na terasi pri meni, mali pa pleza nekje po zunanji strani ograje.. in ko ga pogledam pomislim, glej lih tak bo kot je on, ker ga sam vzgaja in mu je že zdaj čist podoben. In ko sem ga gledala, se mi je zdelo da sem na unem malem obrazku vidla že določene enake nezadovoljne poteze, starostne fleke na koži. Sklonila sem se k njemu, da otročka mal nagovorim prijazno.. on pa me gleda in nekak mu rata spustit ograjo in past dol v pritličje, direkt na stopnice. Čist zgrožena tečem dol in ga poberem.. vidim da so se mu pri padcu v hrbet zapičili neki žeblji.. potipam utrip, sam v paniki svojega, pol le najdem njegovo roko in njegov utrip je podoben mojemu, kar buta po žilah. Upam da to ne napoveduje bližnje smrti.. Vtisi: se mi zdi da je to nadaljevanje prejšnjih sanj.. ego spet gradi eno strukturo animusa po starejši verziji.. sam nekak ne uspe. Jest mislim, da tukaj manjka en bistveni del, zaradi katerega mi te sanje ostajajo nedostopne. Večkrat sanjaš konketene osebe, do katerih imaš tudi nek specifičen odnos, ali pa vsaj pogled. Sanje pa, se mi zdi, ta pogled povezujejo s tabo. Jest vidim v sanjah vstop ne toliko strahu, kot obupa, brezidejnosti, morda občutka brezizhodnosti, ki ti ga pričara spomin na S. in ki se pokaže v nezmožnosti, da bi skozi otroškost njegovega sinčka videla nek nov začetek, vse kar vidiš je ponavljanje že videnega. Sanje so nerazrešene, otrok pade in bojiš se, da umira, vendar ne umre. Zdi se mi, da ta razpetost med optimizmo, novih začetkov in obupom nad že videnim, postaja bolj urgentno in morda ima plesnamesecu prav, da se bo to še razreševalo, morda prav zato tudi skozi sanje. lp, bp

Title: Re: Devi Post by murileon on 22.05.2009 at 07:20:27 Devi wrote on 21.05.2009 at 13:14:32: titud wrote on 21.05.2009 at 11:53:55: Glede na to, da si v sanjah pri otroku odkrila znamenja življnjske brezrspektivosti in ga s tem nedvoumno odrešila/osbodila  te brezperspektivnosti, z nesprejemnajem tega dejanja (izražanjem sočutja/krivde) ohranjaš brezpersepiktevnost živelenja tega otroka še naprej le z lastno energijo (v neke vrste zombijevskem stanju).         mislim da prihaja krivda od tega, ker se zavedam, da sem za razvoj take oblike sama odgovorna in jo je ustvarila moja lastna življenjska energija. po drugi strani mi sanje govorijo, da sem zdaj že sposobna prepoznavat oz. vrednotit to, kar ustvarim. želim si da bi se že nehala poigravat s to energijo. lih včer je ena rekla spet.. naivno je počet enake stvari in pričakovat drugačne rezultate.. (murileon) če ne znam, se bom pač naučila. Življenjska energija je lahko razdiralna ali pa pozitivno usmerjena. Seveda to niso neki lepo narejeni kanali z ventili, ampak je po večini vse malo kaotično. Verjetno je razlika v tem, kakšna je stopnja kaotičnosti tega stanja, psihe, ki regulira življensko energijo. Psiha je verjetno samo del regulacije življenske energije, je pa verjetno največji del. Življenska energija se najbolj kaže v emocijah, ki jih je treba prepoznat in tudi ustrezno vrednotit glede na to, kaj nam govorijo, ne samo to, kam kanalizirajo življensko energijo. Z depresijo ni nič narobe, če bo kdaj dala kake rezultate v nekih kvalitativnih spremembah, kko nam bo pomagala, da kaj pomembnega ozavestimo in tako dobimo moč, da naredimo kako notranjo (notranja sprememba se bolj zgodi pod pritiskom pretresa, ko z ene strani pritiskajo neprijetne emocije, z druge strani pa ni varjante, da bi se kaj dalo spremeniti) ali zunanjo spremembo. Čar sanj se mi zdi ravno v tem, da so tako večplastne. V njih lahko dobiš vpogled v svoj emocionalni svet, lahko ti pa preko projekcij na simbole (v tvojem primeru je umrli nek subjektivni simbol) pokaže tvoj duhovni ali pa fizični svet. Kdo je bila ta oseba, kaj je delala, kaj je delala narobe, na koga te je spominjala, kaj je bilo dobrega na njej, kakšne emocije si gojila do njega, kakšne emocije je uporabljal on, kaj si na njega projicirala, kaj si dejansko vedela o njem, kakšne vrednote je gojil, kje je bil na družbeni lestvici, kako je znal sprejemati svet okoli sebe, kaj je zavračal,..... Simboli so večplastni. Jaz ne bi vse pripisoval samo življenski energiji (recimo emocijam), ampak bi gledal širše. Ko ti govoriš o energiji, se mi zdi, da misliš na tvoj vrednostni sistem, kar pa ni energija, ampak stanje duha, nekaj, kar energijo kanalizira. Energija je sama po sebi dobra, lahko je pa destruktivna, če je naš vrednostni sistem neadekvaten, če je naša zaznava preplavljena s čustvi, ki jih povzročajo projekcije, je torej zaznava neadekvatna. Če imamo premalo znanja, je lahko zaznava prava, ne znamo pa si stvari razložiti na tak način, da bi nam pomagalo. Zato je dobro, da gremo v življenju skozi različne šole-izobraževanja, da pridobimo tudi znanja. Ni vse v intuiciji in v naključnih spoznanjih, ki nas včasih doletijo. Depresija je lahko posledica podhranjenosti v obvladovanju veščin, posedovanju znanja, do katerega so prišle že prejšnje generacije. Dobro si napisala, če ne znam, se bom pač naučila. Ni pa smisla čakati na lastne prebliske, če obstaja kdo ali inštitucija, ki znanja že ima in lahko naš nahrbtnik znanja napolni in problem tako pomaga razrešiti ali pa problem razreši. Hotel sem samo opozoriti, da je včasih pametno znanje poiskati, ker že obstaja, kot pa čakati nanj skozi hude bolečine. Zelo močan moment v tvojih sanjah je namreč misel, da ga oče sam vzgaja in bo zato tak kot oče, nezadovoljen, nikakvi. To me spominja na Haloze, od boga pozabljen del slovenije, kjer prevladuje revščina. Lepote in prijaznih ljudi se v Halozah verjetno kar precej najde. A kaj pomaga, ko je tam revščina. Zakaj revščina? Ker eni preveč gledajo televizijo, namesto, da bi kaj naredili. Namesto, da bi pljunli v roke in se spravili ven iz Haloz, v kraje, kjer obstajajo konkretna znanja in možnosti za materialni in duhovni napredek, obstajajo zato, ker živijo na temeljih bogastva, ki so ga ustvarile prejšnje generacije in ustvarjajo nova bogastva. Podobno kot medved je tudi ta gospod preplezal ograjo. Podobno kot medved je tudi ta gospod preveč sam svoj. Medved je za razliko od ljudi ogrožen, ker je sam in ker ga je človek v razvoju povozil. Ta samota, strah pred pretirano samozadostnostjo, medved, ta gospod, te na tvojo srečo napada. Strah te je, da ti bo eden od njiju ubil otroka. Strah je v tem primeru dober, ustvarja ti ga nezavedno. S strahom se bori proti strahu pred spremembami in proti zaležanosti. Mogoče bo nezavednemu uspelo. Zgleda, da se mu zdi smiselno, zato ti pa pošilja takšna silna sporočila. Očitno v tebi še vidi potenciale. Včasih človek rabi par konkretnih brc v rit ali pa še kam drugam, da se premakne. Do takrat pa si izmišlja tisoč in en razlog, piše sveta pisma, si izmišlja torije, goji iluzije, sanjari, pada v tisoč in eno odvisnost, se slepi, postane zagovornik človekovih pravic ali skrajni nacionalist, samo, da se izogne konkretnemu delu in konkretnim spremembam. Temu se reče homeostaza.(Homeostaza (homoios - gr. podoben) je fiziološki proces, ki omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo.) Seveda sem spet napisal en kup subjektivnih vtisov. Mogoče si pa zase le dobila tudi kako pametno misel.

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.05.2009 at 10:51:39 murileon wrote on 22.05.2009 at 07:20:27: Z depresijo ni nič narobe, če bo kdaj dala kake rezultate v nekih kvalitativnih spremembah, V njih lahko dobiš vpogled v svoj emocionalni svet, lahko ti pa preko projekcij na simbole (v tvojem primeru je umrli nek subjektivni simbol) pokaže tvoj duhovni ali pa fizični svet. Kdo je bila ta oseba, kaj je delala, .. Ko ti govoriš o energiji, se mi zdi, da misliš na tvoj vrednostni sistem, kar pa ni energija, ampak stanje duha, nekaj, kar energijo kanalizira. Če imamo premalo znanja, je lahko zaznava prava, ne znamo pa si stvari razložiti na tak način, da bi nam pomagalo. Zato je dobro, da gremo v življenju skozi različne šole-izobraževanja, da pridobimo tudi znanja. Ni vse v intuiciji in v naključnih spoznanjih, ki nas včasih doletijo. Dobro si napisala, če ne znam, se bom pač naučila. Ni pa smisla čakati na lastne prebliske, če obstaja kdo ali inštitucija, ki znanja že ima in lahko naš nahrbtnik znanja napolni in problem tako pomaga razrešiti ali pa problem razreši. Hotel sem samo opozoriti, da je včasih pametno znanje poiskati, ker že obstaja, kot pa čakati nanj skozi hude bolečine. Zelo močan moment v tvojih sanjah je namreč misel, da ga oče sam vzgaja in bo zato tak kot oče, nezadovoljen, nikakvi. To me spominja na Haloze, od boga pozabljen del slovenije, kjer prevladuje revščina. Zakaj revščina? Ker eni preveč gledajo televizijo, namesto, da bi kaj naredili. Namesto, da bi pljunli v roke in se spravili ven iz Haloz, v kraje, kjer obstajajo konkretna znanja in možnosti za materialni in duhovni napredek, obstajajo zato, ker živijo na temeljih bogastva, ki so ga ustvarile prejšnje generacije in ustvarjajo nova bogastva. Podobno kot medved je tudi ta gospod preveč sam svoj. Ta samota, strah pred pretirano samozadostnostjo, medved, ta gospod, te na tvojo srečo napada. Strah te je, da ti bo eden od njiju ubil otroka. Strah je v tem primeru dober, ustvarja ti ga nezavedno. S strahom se bori proti strahu pred spremembami in proti zaležanosti. Včasih človek rabi par konkretnih brc v rit ali pa še kam drugam, da se premakne. Marsikej si napisal. Hvala. Predvsem bi mogoče rekla tole. Samozadostnost, depresija, osamljenost, bolečina in revščina mislim, da niso stvari, ki bi jih jest jemala kot problem. Če se komu zdijo strašni, se prej tebi. Za mene nimajo negativnega prizvoka ker jih vidim zgolj kot trenutno zavozlanost energije, ki se bo (z lastno dejavnostjo) prej al slej razpletla. Si na forumu, kjer smo ljudje precej individualisti. Če bi hotli al pa rabli pomoč, bi jo že zdavnej poiskali. Če bi se hotli učit v institucionalnih ustanovah, bi se že zdavnej učili. Če bi verjeli da nas drugi ljudje lahko več naučijo o nas samih, bi že zdavnej iskali te druge ljudi. Ne me pošiljat po znanje nekoga druzga in podcenjevat mojega/vašega. Ta oseba, o kateri sem sanjala je največji shit od shita, kar si ga lahko kot moškega zamislim. Tega otroka sem skreirala sama, in podatek, na kakšni osnovi, mi pove marsikaj. In otrok je bil smrtno ranjen, tako da ni blo možnosti, da bi preživel. Men so te sanje povedale predvsem to, da moje zavračanje takega shita, le-tega verjetno še dodatno kreira. Ne vem, če razumeš ta način razmišljanja. Ko bom lahko sprejela poden, oz prit čist do dna, do temeljev, pol sem verjetno predelala vse, kar je blo treba s tem v zvezi predelat. In bom lahko izbirala. Dokler zavračam, ne morem. Sanje mi govorijo tud, da sem ali zelo pri začetku tega procesiranja, al pa tik pred koncem. Kar se Haloz tiče, ne vem kolk jih poznaš, sam mislim da imava zelo različen pogled nanje.. z denarjem od skladov EU se zelo razvijajo. To je svet, ki je obdržal vse kvalitete starega življenja, se izognil agresivnemu napredku, zdaj pa počasi razvija samostojno lokalno gospodarstvo. Dosti je še vedno revščine, samo sem vidla hujšo revščino po mestih kot pa tam. Pri milem bogu mi ni jasno, zakaj misliš da je tam revščina zato, ker ljudje preveč gledajo TV al pa zakaj bi nekdo pri zdravi pameti od tam rinil v neka mesta po bogastvu, ki ga imajo na dosegu roke? Ne napada me samozadostnost, ampak strah, da bom zarad nesamozadostnsti pristala na slabe rešitve, zgolj zato ker so lažje. Brce v rit so že v redu. In dobivam jih stalno. Motiš se, če misliš, da se ne zavedam svojega stanja al pa sveta, v katerem sem. Al pa če misliš, da nimam pomoči. Dones sem sanjala 4 velike pajke, dva para pajkov v bistvu, ki so umirjeno viseli tik nad mestom, kjer se je dalo zlezt s pograda kjer sem spala. Zlo previdno sem zlezla dol, da jih ne bi motila ker so meli vsak po ene pol metra. Zlo se bojim pajkov in stalno jih sanjam, ker zgleda me majo radi. nikol mi nič nočejo. sam zmer me spominjajo na to, da moram pazit na to, kakšen svet si bom ustvarla. Kar so mi pa v bistvu povedale že one prejšnje sanje. in ker so sanje večplastne, kot praviš, so mogoče predstavljali tud vas.. lih 4-je ste.. pajki predstavljajo pa modrost, če prov razumem.. ;)

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 22.05.2009 at 11:53:51 Devi wrote on 22.05.2009 at 10:51:39: Dones sem sanjala 4 velike pajke, dva para pajkov v bistvu, ki so umirjeno viseli tik nad mestom, kjer se je dalo zlezt s pograda kjer sem spala. Zlo previdno sem zlezla dol, da jih ne bi motila ker so meli vsak po ene pol metra. Zlo se bojim pajkov in stalno jih sanjam, ker zgleda me majo radi. nikol mi nič nočejo. sam zmer me spominjajo na to, da moram pazit na to, kakšen svet si bom ustvarla. Kar so mi pa v bistvu povedale že one prejšnje sanje. in ker so sanje večplastne, kot praviš, so mogoče predstavljali tud vas.. lih 4-je ste.. pajki predstavljajo pa modrost, če prov razumem.. ;) Živali naj bi predstavljale dele osebnosti - baje. Če je to res, potem bi veljalo, da se bojiš nekih svojih aspektov. Sicer ne vidim logike, zakaj bi se bala lastne modrosti - ali pa pajki predstavljajo kaj drugega? Meni se zdijo pajki sicer zanimivi in prav nič grozni, pa še koristni so  :). Pravzaprav tega strahu pred pajki nikoli nisem razumela. Kaj je v njih strašnega? Meni delujejo pajki ustvarjalno s tistimi svojimi mrežami (pač tudi pajki se morajo z nečim hraniti) in tudi v tvojih postih doživljam veliko ustvarjalne moči in pronicljivosti. Tvojega strahu pa v bistvu ne razumem  :-/.

Title: Re: Devi Post by murileon on 22.05.2009 at 13:00:33 Tudi jaz ne razumem strahu pred pajki. Domnevam pa, da strah izvira iz simbolike. Mogoče se ljudje, ki se bojijo pajkov, nezavedno bojijo simbolizma njihovega načina prehranjevanja. Živalski nagoni so neusmiljeni. Ko žival ubija, ubija zaradi lakote in ne čuti nobenega usmiljenja. Tudi mali otrok (dojenček) do starša ne čuti nobenega usmiljenja, ko zahteva, kar potrebuje. Pajek ubija na zelo krut način. Ulovi te v lepljivo mrežo, kjer čakaš na njegov prihod, da te ubije in poje. Še prej pa jo ustvarjalno in hladnokrvno splete. Tudi mi na forumu pletemo svoje ustvarjalne misli, ne da bi spraševali o tvojih občutjih. Seciramo, analiziramo,... Zadnje čase, sploh v odnosu s partnerko, opažam, da smo ljudje bolj ali manj občutljivi na samopodobo. Tako seciranje in analiziranje lahko ljudje, ki so malo bolj občutljivi na svojo podobo, doživljajo kot hudo kritiko. Zato verjetno v tvojih sanjah tisti poden od človeka. To je verjetno tvoja podoba o sebi. Tako si ti vrednotila tega človeka in do njega nisi čutila nobenega usmiljenja, ko si ga sodila. Takšen odnos imaš do sebe. To si ti, ki dobivaš s svoje strani neusmiljene klofute sodb in to projiciraš na druge. Vidiš nas kot pajke, ki te s svojimi mislimi in opažanji sodimo, te lepimo v svoje mreže od koder ne moreš, ker znaš biti pajek in njegova žrtev (tisti, ki sodi brez sočutja in tisti, ki ga takšno vedenje zelo prizadene) in iz začaranega kroga ne moreš, ker ga še nisi dobro ozavestila. Dremaš na pogradu, kar je blizu gledanja televizije :). Vsi se trudimo, tudi ti, zato naših komentarjev ne jemlji kot napade na samopodobo in tvoj v resnici velik trud, ampak kot dobronamerno pisarjenje iz katerega človek lahko kaj dobi ali pa ne. Tudi moja samopodoba je bila zadnjič prizadeta, ko me je Plesnamesecu napadla. In mislim, da je bilo zelo koristno zame. "Za mene nimajo negativnega prizvoka ker jih vidim zgolj kot trenutno zavozlanost energije, ki se bo (z lastno dejavnostjo) prej al slej razpletla. To si zelo dobro napisala. Všeč mi je ta pristop.Si na forumu, kjer smo ljudje precej individualisti. Če bi hotli al pa rabli pomoč, bi jo že zdavnej poiskali. Ne, ker si prepričana v moč svoje individualnosti. Sama si to napisala.Če bi se hotli učit v institucionalnih ustanovah, bi se že zdavnej učili. Za kaj takega je včasih potrebno tudi dozoreti.To je lahko čisto samoobrambna misel, ki preprečuje slabo samopodobo in občutek inferiornosti.Če bi verjeli da nas drugi ljudje lahko več naučijo o nas samih, bi že zdavnej iskali te druge ljudi. Ne me pošiljat po znanje nekoga druzga in podcenjevat mojega/vašega.Tu se s tabo ne strinjam. Celo zdi se mi, da si čutila neadekvatno  potrebo po zavračanju mojih misli. Pretiran individualizem je zapiranje vase in pomeni slab pretok informacij. Mislim, da kar realno ocenjujem naše znanje in zmožnosti. Nismo nobeni profesionalci in veliko nam manjka. Se pa pogovarjamo po svojih močeh in koristimo drug drugemu po svojih močeh. " Skratka, trudimo se in delamo, rezultrati so. Kakšni pa so, pa je odvisno od našega nivoja. Mene ni sram, če je kup ljudi uspešnejših in kvalitetnejših od mene. Taka je realnost. Zakaj bi sovražil sebe, če pa mi je usoda dala taka in taka izhodišča. Važen je trud. Zdaj že malo bluzim, ampak potrebno se mi je zdelo to napisati.

Title: Re: Devi Post by titud on 22.05.2009 at 13:15:20 Devi wrote on 22.05.2009 at 10:51:39: Marsikej si napisal. Hvala. Predvsem bi mogoče rekla tole. Samozadostnost, depresija, osamljenost, bolečina in revščina mislim, da niso stvari, ki bi jih jest jemala kot problem. Če se komu zdijo strašni, se prej tebi. Za mene nimajo negativnega prizvoka ker jih vidim zgolj kot trenutno zavozlanost energije, ki se bo (z lastno dejavnostjo) prej al slej razpletla. Si na forumu, kjer smo ljudje precej individualisti. Če bi hotli al pa rabli pomoč, bi jo že zdavnej poiskali. Če bi se hotli učit v institucionalnih ustanovah, bi se že zdavnej učili. Če bi verjeli da nas drugi ljudje lahko več naučijo o nas samih, bi že zdavnej iskali te druge ljudi. Ne me pošiljat po znanje nekoga druzga in podcenjevat mojega/vašega. Ta oseba, o kateri sem sanjala je največji shit od shita, kar si ga lahko kot moškega zamislim. Tega otroka sem skreirala sama, in podatek, na kakšni osnovi, mi pove marsikaj. In otrok je bil smrtno ranjen, tako da ni blo možnosti, da bi preživel. Men so te sanje povedale predvsem to, da moje zavračanje takega shita, le-tega verjetno še dodatno kreira. Ne vem, če razumeš ta način razmišljanja. Ko bom lahko sprejela poden, oz prit čist do dna, do temeljev, pol sem verjetno predelala vse, kar je blo treba s tem v zvezi predelat. In bom lahko izbirala. Dokler zavračam, ne morem. Sanje mi govorijo tud, da sem ali zelo pri začetku tega procesiranja, al pa tik pred koncem. Kar se Haloz tiče, ne vem kolk jih poznaš, sam mislim da imava zelo različen pogled nanje.. z denarjem od skladov EU se zelo razvijajo. To je svet, ki je obdržal vse kvalitete starega življenja, se izognil agresivnemu napredku, zdaj pa počasi razvija samostojno lokalno gospodarstvo. Dosti je še vedno revščine, samo sem vidla hujšo revščino po mestih kot pa tam. Pri milem bogu mi ni jasno, zakaj misliš da je tam revščina zato, ker ljudje preveč gledajo TV al pa zakaj bi nekdo pri zdravi pameti od tam rinil v neka mesta po bogastvu, ki ga imajo na dosegu roke? Ne napada me samozadostnost, ampak strah, da bom zarad nesamozadostnsti pristala na slabe rešitve, zgolj zato ker so lažje. Brce v rit so že v redu. In dobivam jih stalno. Motiš se, če misliš, da se ne zavedam svojega stanja al pa sveta, v katerem sem. Al pa če misliš, da nimam pomoči. Dones sem sanjala 4 velike pajke, dva para pajkov v bistvu, ki so umirjeno viseli tik nad mestom, kjer se je dalo zlezt s pograda kjer sem spala. Zlo previdno sem zlezla dol, da jih ne bi motila ker so meli vsak po ene pol metra. Zlo se bojim pajkov in stalno jih sanjam, ker zgleda me majo radi. nikol mi nič nočejo. sam zmer me spominjajo na to, da moram pazit na to, kakšen svet si bom ustvarla. Kar so mi pa v bistvu povedale že one prejšnje sanje. in ker so sanje večplastne, kot praviš, so mogoče predstavljali tud vas.. lih 4-je ste.. pajki predstavljajo pa modrost, če prov razumem.. ;) Mogoče te je ziritirala mureliona  medicinska terminologija (diganoza depresije,) zarad katere zgleda kot da bi blo s s tabo kaj narobe, čeprav to diagnozo skuša kar se da omilit oz. ponudit načine, ako se iz nje izkopat. V slošnem s tem  ni s tem nč narobe, problem seveda lahko nastane, če maš občutek oz. si prepričana, da te splošnosti ni mogoče aplicirat nate osebno. Taka splošna pisanja bi lahko asociarala na pajkovo mrežo, ki je precej obširna z morda edinim namenom, da se vanjo bolj ali manj  slučajno ujame plen, za katerega pajek ne more točno predvidet niti kdo je  niti kje  se bo v določenem trentuku nahajal.  V tem se kaže njegova predatorska inteligenca/modrost, ki s stališča žrtve izgleda seveda ogožujoče. Preneseno v konkreten primer ogrožjuče deluje dejstvo, da žrtev, ki jo je treba ujet v mrežo, morda ni pravilno diagnosticirana, da simptomi niso znak bolezenski ampak okrevanja in bi  zato ne smeli bit pajkova žrtev. Pajk je tem primeru nevaren predator, drugače pa v je principu   človeklu prijazna živalca, saj žre le  mrčes, ki je nadležen ali celo nevarnen človeku. V bistvu te sanje opozorajajo na dvojno naravo mreže (inteligince), ki je zaradi svoje hladne neselektivne kruosti  lahko  hkrati tako  prijazna kot ogrožujoča, vedar zarad tega dejstva ne bomo ubijal pajkov (ki so v v odnosu do človeka v principu dobronamerni) ampak se bomo skušal ognit zgolj pastem neselektivnsoti njihove mreže....

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 22.05.2009 at 13:25:39 Jaz pa vendarle mislim, da je tu možen en čisto drug problem. Pa sem o tem že itak preveč govorila in nenamerno s tem prizadela samopodobo Murileona. Samo na kratko. Sanjalec pogosto pozna izvor svojih sanj. Tu je keč. In če mu nekdo naloži eno celo paleto nekih svojih razmišljanj in vrednotenj, ki s sanjami in njegovo osebnostjo nimajo nobene zveze, valjda da želi to skomunicirati in se distancirati od projekcij drugega. Saj je konec koncev naš cilj, da pridemo do nekih uvidov. Do tega seveda ne moremo priti, če ima nekdo monopol nad interpretacijo. Sem sama tudi malo debelo pogledala vse tiste opise Haloz in še marsikaj drugega, ker je moj način vrednotenja tudi drugačen in valjda, da imajo sanje s tem tudi drug pomen. Dajte malo razmislit o tem

Title: Re: Devi Post by murileon on 22.05.2009 at 13:34:44 Plesnamesecu, jaz se čisto strinjam s tabo. Res mi ni jasno, zakaj imaš občutek, da kdo komu kaj vsiljuje. Meni se zdi, da komunikacija čisto lepo poteka in se mi ne zdi narobe, če kdo malo bolj energično kaj napiše. Če bomo pa vsi samo prijazni in uvidevni in olikani in ne bomo govorili nič o svojih subjektivnih vtisih bo vse skupaj bolj borno. Jaz vidim smisel interpretacije sanj drugega tudi v tem, da se tudi sam kaj naučim. Samo podajanje prijaznih mnenj in hvaležno sprejemanje misli drugih se mi zdi premalo ustvarjalno. Povej mi prosim, kako naj ima kdo monopol nad interpretacijo !? Lahko ga ima samo v fizičnem smislu, da preplavlja s svojimi posti ali pa briše poste drugih. Če imaš takšen očitek, mi prosim povej in se bom omejil. Če te moti moj način razmišljanja in pisanja, je pa izključno tvoj subjektivni problem. Lahko izbereš in me ne bereš. Lahko komuniciraš z mano ali pa ne. Izbira, kako bom jaz interpretiral, je moja. Se učim in sem ti hvaležen za kritiko. Nekaj tvoje kritike sem sprejel, ker pri mojem pristopu nekaj res ni štimalo. Če si prizadela mojo samopodobo, se ne rabiš opravičevati, ker je to moj problem in moja stvar. Če z opravičevanje izraziš sočutje, sem ti zelo hvaležen. V tem primeru, hvala. Mogoče bom ugotovil, da tvoje nadaljnje teženje ima amisel in bom pri sebi še kaj popravil. Ne mi pa prosim govoriti, da komunikacijo blokiram in imam nad njo monopol, ker je komunikacija zame nekaj svetega. Res je, da preveč govorim in si veliko dovolim. To je moj način in mislim, da je to, da si veliko dovolim, v redu in dobronamerno. Vzemi si svoj prostor, imaš ga v izobilju. Tudi moj partnerski odnos je trenutno zamrl zaradi mojega načina komunikacije, ker si partnerka ne zna vzeti svojega prostora v komunikaciji in bi rada cenzurirala, kaj lahko govorim in kaj ne. In tudi tam vztrajam, da imam prav. Mogoče je to tudi razlika med moškimi in ženskami. Imamo različne načine komuniciranja. Ženske ste rade olikane in date veliko na zunanjo podobo, moški smo bolj prostaški in več kvantamo. Ne vem, res ne vem. Vem samo, da sem se zapel in mi ni preveč jasno zakaj in mislim celo, da se mi dogaja krivica. Mislim, da sta oba način v redu, če sta dobronamerna. Nevarnost moškega načina je vsiljevanje in grobost, nevarnost ženskega načina je cenzura in teženje z bontonom. Ta opis moškega in ženskega načina bi se dalo z malo domišljije celo zamenjati :). Če bo kdo quotal ta post, naj gre na topic murileon.

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 22.05.2009 at 13:49:39 Ne vem, kako bi s kakršnimkoli odgovorom pripomogla k razumevanju Devinih sanj, zato prepuščam komentiranje Devi. Navedla sem samo nekaj svojih vtisov, lahko pa to kje drugje razložim, če bo potreba.

Title: Re: Devi Post by bp on 22.05.2009 at 14:14:29 Devi wrote on 22.05.2009 at 10:51:39: Dones sem sanjala 4 velike pajke, dva para pajkov v bistvu, ki so umirjeno viseli tik nad mestom, kjer se je dalo zlezt s pograda kjer sem spala. Zlo previdno sem zlezla dol, da jih ne bi motila ker so meli vsak po ene pol metra. Zlo se bojim pajkov in stalno jih sanjam, ker zgleda me majo radi. nikol mi nič nočejo. sam zmer me spominjajo na to, da moram pazit na to, kakšen svet si bom ustvarla. Kar so mi pa v bistvu povedale že one prejšnje sanje. in ker so sanje večplastne, kot praviš, so mogoče predstavljali tud vas.. lih 4-je ste.. pajki predstavljajo pa modrost, če prov razumem.. ;) He he, če ne bi sama brcala, in migala in vohala, bi te lahko vsak od teh (nas?) pajkov zapletel kot kokončka v neko lastno mrežo in to tako na tesno, da najbrž ne bi mogla več dihat.  :P lp, bp

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.05.2009 at 15:16:13 ok najprej s tabo, murileon. Tvoja samopodoba je bla zadnjič prizadeta ko te je plesnamesecu napadla, si rekel. ok, zdej te bom še jest. ker če tebe noben ne ustavi, se mi zdi, da koplješ tolk deleč, da se prikoplješ do kitajske, a ne? nimaš meje pri svojem analiziranju, greš zlo predeleč in zelo težko ti je dopovedat, kdaj je zadost. Zadost je blo že zadnjič. tole dones zjutrej je šlo že čez mejo, tole nadaljevanje je pa že čist na Kitajskem. Zdej če ti nimaš občutka kdaj je zadost, ok, v bodoče ti bom povedala direkt. sam začni malo delat tud sam na tem. murileon wrote on 22.05.2009 at 13:00:33: Tudi mi na forumu pletemo svoje ustvarjalne misli, ne da bi spraševali o tvojih občutjih. Vidiš, jes se pa zmerom vprašam če grem čez mejo nekoga. Že zato, ker moje sporočilo, če bo šlo čez mejo, ne bo prišlo nikamor, ampak šlo v prazno, ker ga bo človek zavrnil. Quote: Zato verjetno v tvojih sanjah tisti poden od človeka. To je verjetno tvoja podoba o sebi. Tako si ti vrednotila tega človeka in do njega nisi čutila nobenega usmiljenja, ko si ga sodila. Takšen odnos imaš do sebe. zavedam se tega. zato poskušam razumet kje pa zakaj sem tolk nizko. usmiljenja pa res ne čutim. vsi ljudje imamo v sebi vse mehanizme in svobodno voljo naredit iz sebe nekej dobrega. Quote: To si ti, ki dobivaš s svoje strani neusmiljene klofute sodb in to projiciraš na druge. to ni nič novega. to je prva stvar ki se jo vedno vprašam. Quote: Ne, ker si prepričana v moč svoje individualnosti. Sama si to napisala. - Za kaj takega je včasih potrebno tudi dozoreti.To je lahko čisto samoobrambna misel, ki preprečuje slabo samopodobo in občutek inferiornosti. - Tu se s tabo ne strinjam. Celo zdi se mi, da si čutila neadekvatno  potrebo po zavračanju mojih misli. Pretiran individualizem je zapiranje vase in pomeni slab pretok informacij. Mislim, da kar realno ocenjujem naše znanje in zmožnosti. Nismo nobeni profesionalci in veliko nam manjka. Se pa pogovarjamo po svojih močeh in koristimo drug drugemu po svojih močeh. ok, bom pol rekla tako. Ti ceniš in iščeš pomoč pri drugih, jes pa ne, zato mi je lastna interpretacija in vaša pomoč dovolj. In oba sva zadovoljna. murileon wrote on 22.05.2009 at 13:34:44: Plesnamesecu, jaz se čisto strinjam s tabo. Res mi ni jasno, zakaj imaš občutek, da kdo komu kaj vsiljuje. Meni se zdi, da komunikacija čisto lepo poteka in se mi ne zdi narobe, če kdo malo bolj energično kaj napiše. Jaz vidim smisel interpretacije sanj drugega tudi v tem, da se tudi sam kaj naučim. Samo podajanje prijaznih mnenj in hvaležno sprejemanje misli drugih se mi zdi premalo ustvarjalno. Zdejle si se pol zlo dost učil na mojih sanjah. Vsaj upam da si se. Ker upam da sta bla tvoja zadnja dva posta namenjena tud temu. Sicer ne vem, čemu nej bi bla namenjena razen seciranju moje osebnosti, za kar te pa nisem nikol prosila. med pomočjo v interpretaciji in seciranjem JE razlika. Quote: Res je, da preveč govorim in si veliko dovolim. To je moj način in mislim, da je to, da si veliko dovolim, v redu in dobronamerno. Vzemi si svoj prostor, imaš ga v izobilju. Tudi moj partnerski odnos je trenutno zamrl zaradi mojega načina komunikacije, ker si partnerka ne zna vzeti svojega prostora v komunikaciji in bi rada cenzurirala, kaj lahko govorim in kaj ne. In tudi tam vztrajam, da imam prav. Trenutno si na mojem prostoru, ki si si ga vzel na polno. Mogoče bi blo primerno da se mi za to zahvališ, ker se mi zdi, da zahtevaš pravice, ne poznaš pa dolžnosti. Ok, to sem hotla povedat.

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.05.2009 at 15:21:33 titud wrote on 22.05.2009 at 13:15:20: Mogoče te je ziritirala mureliona  medicinska terminologija (diganoza depresije,) zarad katere zgleda kot da bi blo s s tabo kaj narobe, čeprav to diagnozo skuša kar se da omilit oz. ponudit načine, ako se iz nje izkopat. V slošnem s tem  ni s tem nč narobe, problem seveda lahko nastane, če maš občutek oz. si prepričana, da te splošnosti ni mogoče aplicirat nate osebno. v bistvu je bla cela murileonova prva interpretacija taka, da se v njej nisem sploh najdla. ziritiralo me je vsiljevanje tega pogleda in še kopica spremljevalnih občutkov, ki ji jih je pripisal, za katere v sanjah nisem našla nobenega povoda.

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.05.2009 at 15:23:38 wrote on 22.05.2009 at 13:25:39: Sanjalec pogosto pozna izvor svojih sanj. Tu je keč. In če mu nekdo naloži eno celo paleto nekih svojih razmišljanj in vrednotenj, ki s sanjami in njegovo osebnostjo nimajo nobene zveze, valjda da želi to skomunicirati in se distancirati od projekcij drugega. Saj je konec koncev naš cilj, da pridemo do nekih uvidov. Do tega seveda ne moremo priti, če ima nekdo monopol nad interpretacijo. Sem sama tudi malo debelo pogledala vse tiste opise Haloz in še marsikaj drugega, ker je moj način vrednotenja tudi drugačen in valjda, da imajo sanje s tem tudi drug pomen. Dajte malo razmislit o tem hvala, ker si razumela. sama problema ne bi znala tolk jasno določit.

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.05.2009 at 15:26:50 wrote on 22.05.2009 at 14:14:29: He he, če ne bi sama brcala, in migala in vohala, bi te lahko vsak od teh (nas?) pajkov zapletel kot kokončka v neko lastno mrežo in to tako na tesno, da najbrž ne bi mogla več dihat.  :P lp, bp načeloma zelo cenim vaša mnenja. tud murileonovo. res pa je, da si naši svetovi niso zelo podobni in implicirat en svet na drugega, ne deluje. v tem pogledu imajo moji nasanjani pajki res dve podobi. lahko so nevarni. lahko pa zelo modri. zgleda da vseeno nisem dovolj potihem zlezla s postle, in zdej je kar je.. :)

Title: Re: Devi Post by bp on 22.05.2009 at 15:38:27 Devi wrote on 22.05.2009 at 15:16:13: Ok, to sem hotla povedat. Jest zase mislim, da je moja naloga, da ljudem jasno postavim meje, kam naj raje ne stopajo, da ne bodo naleteli na kakšno mino. Se zgodi, da včasih ne rata, vsaj ne takoj, zase vem, da znam bit kot tri lokomotive pri 160 na uro, torej traja dolgo, preden se ustavim. Takrat je treba vztrajat, mogoče še koga prosit za pomoč, če ne zmoremo sami. Ponavadi pa nima smisla od nekoga pričakovat in zahtevat, da mora že vnaprej videt nekaj in se temu izogibat, če pa je očitno, da tisti hip tega ni sposoben opazit. Prav tako nima smisla se potem še 10x pritoževat za nazaj. lp, bp

Title: Re: Devi Post by Devi on 22.05.2009 at 15:42:33 tenkju. vzeto na znanje.

Title: Re: Devi Post by bp on 24.05.2009 at 18:52:24 Devi wrote on 24.05.2009 at 10:58:44: V moji preteklosti je blo precej zlorab moje volje in jes imam še zmerom probleme jih ozavestit. Problem je, da jim ne pripisujem dovolj pomembnosti, oz so stvari tolk subtilne da sploh ne vem, kje bi postavla mejo. In potem so zraven še misli. Kao, sej se gre samo za mene. On bolj trpi. Tega si res želi. Verjetno ima boljši razlog in moje potrebe niso tolk zlo pomembna. Na tak način grejo stvari. Postarani otrok iz mojih sanj je moja energija, ki se deformira, ko poskušam prit v stik z nekom, ki vrši zlorabo nad mano. Namesto, da bi ozavestila dogajanje, neprijetnih občutkov ne prepoznam takoj, zato prilagodim svojo energijo, zrušim svojo integriteto al pa če hočeš, kompromitiram sebe v korist nekoga drugega. ker.. ne vem zakaj. Ni tolk zlo pomembno in lahko grem prek tega, verjamem, da se bo sčasoma naučil al pa odnehal al pa se niti ne zavedam, da to počnem. Samo vprašanjce, upam da ne bo spet kakšna mina eksplodirala: A pri tebi tole že zelo dolgo traja? Se ti zdi to zelo pomembno vprašanje za tvoje življenje in tvoj nadaljnji razvoj? lp, bp

Title: Re: Devi Post by murileon on 24.05.2009 at 20:59:00 " V moji preteklosti je blo precej zlorab moje volje in jes imam še zmerom probleme jih ozavestit. Problem je, da jim ne pripisujem dovolj pomembnosti, oz so stvari tolk subtilne da sploh ne vem, kje bi postavla mejo. In potem so zraven še misli. Kao, sej se gre samo za mene. On bolj trpi. Tega si res želi. Verjetno ima boljši razlog in moje potrebe niso tolk zlo pomembna. Na tak način grejo stvari. Postarani otrok iz mojih sanj je moja energija, ki se deformira, ko poskušam prit v stik z nekom, ki vrši zlorabo nad mano. Namesto, da bi ozavestila dogajanje, neprijetnih občutkov ne prepoznam takoj, zato prilagodim svojo energijo, zrušim svojo integriteto al pa če hočeš, kompromitiram sebe v korist nekoga drugega. ker.. ne vem zakaj. Ni tolk zlo pomembno in lahko grem prek tega, verjamem, da se bo sčasoma naučil al pa odnehal al pa se niti ne zavedam, da to počnem." "Ti si jih dosegel. Jes jih nisem hotla. Zlo mučno mi je blo, da se je tak halo sploh sprožil. Dva dni sem rabla da sem lahko sprocesirala razmišljanje tako da si ga ti lahko razumel na svojem emocionalnem nivoju. Hudičevo naporno mi je prevajat stvari." To verjetno nisi procesirala zame, ampak sem jaz s svojim vrtanjem povzročil. No, glede na vzorec, ki si ga prepoznala, je bilo mogoče celo zame, ampak je rezultat zate, ne zame, jaz ga ne rabim. Bilo je mučno praviš. Se ti zdi, da se ni splačalo? Kakor si opisala problem, si ga prav čudovito ozavestila in mislim, da bo to zate za naprej silno koristno. Čestitam in vsa čast ti !!! Zakaj se vsi tako bojite bolečih čustev in jih tretirate kot nekaj negativnega in bi drugi morali paziti, da jih ne prebudijo!? Z bolečimi čustvi ni nič narobe. Tu so z nekim namenom in ljudje smo narejeni tako, da jih naše telo prenese. Res pa je, da je nespretno prebujanje takih čustev lahko nevarno in kontraproduktivno. Sploh nisem imel nobenega namena taka čustva prebujati, zato ne čutim odgovornosti. Logično je, da se pri tem, kar se mi gremo in kar delamo, kdaj pa kdaj pojavijo. To je vendar namen našega dela, da razčiščujemo in ozaveščamo in  čustva, ki povzročajo bolečino, so včasih neizbežna. Če tega drugi ne vidite kot pozitivno, potem res ne vem, če se mi že v sami osnovi sploh razumemo.

Title: Re: Devi Post by bp on 24.05.2009 at 21:08:02 Halo, rekla ti je že ene petkrat, da nehi vrtat. Nehi!

Title: Re: Devi Post by Robi on 24.05.2009 at 21:10:23 Menim, da noben izmed nas nima slabih namenov ali namerno nekoga prizadeti. Gre se le za to, koliko je kdo pripravljen sprejeti tisti potlačeni del v sebi. Seveda, če kdo noče "seciranja", ga pač noče.

Title: Re: Devi Post by Robi on 24.05.2009 at 21:19:24 Quote: Če tega drugi ne vidite kot pozitivno, potem res ne vem, če se mi že v sami osnovi sploh razumemo. Po mojih izkušnjah z ženskami, ženske le izražajo svoja čustva, brez želje, da bi jim kdo kaj svetoval. Moški verjamemmo, da moramo dati nek nasvet, da je nekaj narobe, vendar ni tako. Dovolj je le, da ima ženska možnost, da se izrazi in ji nekdo prisluhne in s tem pokaže, da jo razume.

Title: Re: Devi Post by murileon on 24.05.2009 at 21:45:36 wrote on 24.05.2009 at 21:08:02: Halo, rekla ti je že ene petkrat, da nehi vrtat. Nehi! Ahhhhh..... :-? :( :-[ :-/ :-X :-X >:( :-X :-X :-[

Title: Re: Devi Post by murileon on 24.05.2009 at 22:40:00 Robi wrote on 24.05.2009 at 21:19:24: Quote: Če tega drugi ne vidite kot pozitivno, potem res ne vem, če se mi že v sami osnovi sploh razumemo. Po mojih izkušnjah z ženskami, ženske le izražajo svoja čustva, brez želje, da bi jim kdo kaj svetoval. Moški verjamemmo, da moramo dati nek nasvet, da je nekaj narobe, vendar ni tako. Dovolj je le, da ima ženska možnost, da se izrazi in ji nekdo prisluhne in s tem pokaže, da jo razume. :o :) :oHvala za nasvet. Zgleda, da je res nekaj na tem, nekaj, kar do zdaj še nisem uspel prepoznati. Odslej bom v življenju ta nasvet zelo resno upošteval. Thx. :-? :-? :-? :-? :-? :-X :-X :-X >:( :-X

Title: Re: Devi Post by Robi on 25.05.2009 at 22:51:42 Quote: Preberi si malo o medvedu v slovarju simbolov. Medved je močan kolektivni simbol, močan arhetip. Močan ego. :) Opazil sem, tudi pri sebi, da čeprav želim, da se nekaj spremeni pri meni, še vedno močno verjamem, da je tako prav. Kot, da je to, da kaj spremenim, večje zlo, kot pa ga živim.

Title: Re: Devi Post by Robi on 25.05.2009 at 22:53:47 Quote: Zakaj medved napade? Iz strahu, iz lakote, ker ščiti potomce,.... ..ker ščiti sebe. Napad iz samoobrambe..nekdo hoče podreti moj svet in prestaviti meje...treba se je braniti.

Title: Re: Devi Post by murileon on 28.05.2009 at 22:54:15 Robi wrote on 25.05.2009 at 22:53:47: Quote: Zakaj medved napade? Iz strahu, iz lakote, ker ščiti potomce,.... ..ker ščiti sebe. Napad iz samoobrambe..nekdo hoče podreti moj svet in prestaviti meje...treba se je braniti. Precej pronicljiv komentar. Oni prejšnji tudi. Močne uvide imaš.

Title: Re: Devi Post by Devi on 10.06.2009 at 15:47:24 Mrtvo dekle Sanjala sem da sem v nekem velikem javnem prostoru. Zabava bo. Sedim na nekem kavču ob robu avle, ko prideta oče in hčer z radiem. Dekle je staro kakih 12 let. Plesala bo, mela predstavo. Nekje ob kavču je tv in zgleda kamera, zato bo vadila svoj nastop tukaj. Njen oče gre. Ona pleše. Dobro ji gre, neka milina je v njej, tud disciplina, dost vaje v nastopu. lepo jo je gledat, čeprov je pravzaprav ne gledam. V nekem trenutku se zgrudi in jes jo položim na kavč. Vem da je mrtva. Neke krvavitve možganske ima, verjetno od kakega udarca prej. Ker nekako vem, da je umrla, ne naredim nič. Medtem ko leži ob meni, razmišljam o njej. Se je spominjam, potrjujem njeno življenje, mi je žal zaradi nje, čeprav je ne poznam in ne vem o njej nič. V nekem trenutku pride k meni nekdo, mogoče moja mama. Vpraša po dekletu. Povem, da je mrtva. In pol se začne cela štala. V meni pritisne dvom. Kako si pa vedla da je res mrtva. Mogoče je padla v komo in če bi poklicala rešilca bi se jo še dalo rešit. Odidem po njenega očeta. On je že na zabavi. Vaša hčer je mela nesrečo, mu rečem.  Gleda me skoz očala, ki delajo njegove oči velike (za na blizu), komaj ga spravim od tam in prepričam da jo gre pogledat, ne verjame, da se ji je sploh lahko kaj zgodilo. Vsi so iz sebe zarad mrtvega dekleta in jes se počutim naenkrat krivo, ker je nisem poskušala reševat. Vem, da ko bodo gledali kamere, da bodo vidli, kako sem sedela ob njej kako uro čist u miru, ne da bi karkoli naredila. Sprašujem se, kakšen človek sem, da nisem naredila to, kar bi naredil kdo drug, če to pomeni da mi ni mar za druge. Po drugi strani vem, da je to samo vtis. Dekle je blo mrtvo. Tle ni blo več kaj za nardit. In za to, da pokažeš, da ti je nekdo mar, ne rabiš naredit drame. Po moje bi jo naredila, če bi jo blo treba. Po drugi strani sem se vprašala, če sem sposobna razlikovat, kdaj jo je treba naredit, kdaj pa ne. Pri meni se še kar umira, zgleda, zdej je to že trilogija. Možganske krvavitve pomenijo verjetno konec razmišljanja. In ko ni misli, ni ega in vzorca. Nekje v letih tega dekleta so se prekinli odnosi med nama z očetom. S tem, da to dekle in jest v tistih letih nisva niti mal podobne, prej lih kontra. Tud mi kaže razliko med lastnim občutenjem in obnašanjem, ki ga zahteva okolje. Nimam občutka, da mi bodo te sanje kmal jasne.

Title: Re: Devi Post by ajgor on 10.06.2009 at 21:47:55 Vidim neko fobijo s smrtjo. Imaš že vse pripravljeno (kavč) in čakaš. Veš, da bo dekle umrlo in ti si tam, da jo pospremiš. Z njo si toliko časa, da ima mir oditi iz tega telesa. Šele nato obvestiš ostale, ker veš, da bo đumbus. Nato malo podvomiš ali si ravnala prav. Iz nezavednega ti smrt prihaja v zavedno in jo sprejemaš za nekaj naravnega. Deklica je mlada zato, da preizkusiš svoja čustva (žalost, obsojanje življenja). Ali ima to kakšno zvezo s tvojim očetom in teboj, možno, vendar jaz v temu ne bi iskal neke vzporednice. Po moje nima veze. Lp,Igor

Title: Re: Devi Post by murileon on 11.06.2009 at 07:12:09 Devi wrote on 10.06.2009 at 15:47:24: Mrtvo dekle Sanjala sem da sem v nekem velikem javnem prostoru. Zabava bo. Sedim na nekem kavču ob robu avle, ko prideta oče in hčer z radiem. Dekle je staro kakih 12 let. Plesala bo, mela predstavo. Nekje ob kavču je tv in zgleda kamera, zato bo vadila svoj nastop tukaj. Njen oče gre. Ona pleše. Dobro ji gre, neka milina je v njej, tud disciplina, dost vaje v nastopu. lepo jo je gledat, čeprov je pravzaprav ne gledam. V nekem trenutku se zgrudi in jes jo položim na kavč. Vem da je mrtva. Neke krvavitve možganske ima, verjetno od kakega udarca prej. Ker nekako vem, da je umrla, ne naredim nič. Medtem ko leži ob meni, razmišljam o njej. Se je spominjam, potrjujem njeno življenje, mi je žal zaradi nje, čeprav je ne poznam in ne vem o njej nič. V nekem trenutku pride k meni nekdo, mogoče moja mama. Vpraša po dekletu. Povem, da je mrtva. In pol se začne cela štala. V meni pritisne dvom. Kako si pa vedla da je res mrtva. Mogoče je padla v komo in če bi poklicala rešilca bi se jo še dalo rešit. Odidem po njenega očeta. On je že na zabavi. Vaša hčer je mela nesrečo, mu rečem.  Gleda me skoz očala, ki delajo njegove oči velike (za na blizu), komaj ga spravim od tam in prepričam da jo gre pogledat, ne verjame, da se ji je sploh lahko kaj zgodilo. Vsi so iz sebe zarad mrtvega dekleta in jes se počutim naenkrat krivo, ker je nisem poskušala reševat. Vem, da ko bodo gledali kamere, da bodo vidli, kako sem sedela ob njej kako uro čist u miru, ne da bi karkoli naredila. Sprašujem se, kakšen človek sem, da nisem naredila to, kar bi naredil kdo drug, če to pomeni da mi ni mar za druge. Po drugi strani vem, da je to samo vtis. Dekle je blo mrtvo. Tle ni blo več kaj za nardit. In za to, da pokažeš, da ti je nekdo mar, ne rabiš naredit drame. Po moje bi jo naredila, če bi jo blo treba. Po drugi strani sem se vprašala, če sem sposobna razlikovat, kdaj jo je treba naredit, kdaj pa ne. Pri meni se še kar umira, zgleda, zdej je to že trilogija. Možganske krvavitve pomenijo verjetno konec razmišljanja. In ko ni misli, ni ega in vzorca. Nekje v letih tega dekleta so se prekinli odnosi med nama z očetom. S tem, da to dekle in jest v tistih letih nisva niti mal podobne, prej lih kontra. Tud mi kaže razliko med lastnim občutenjem in obnašanjem, ki ga zahteva okolje. Nimam občutka, da mi bodo te sanje kmal jasne. Ufff, občutljive sanje....občutljiva tema. Sanje govorijo o tragediji, ki se ti je zgodila. Bila si v obdobju, ko bi morala zaživeti, se pokazati pred drugimi, se postaviti v družbi na svoje mesto, se realizirati Zapusti te oče, ne da ti suporta, ki bi ti ga moral dati, da bi se lahko realizirala. Postaneš introvertirana, veliko razmišljaš. Možgani so preobremenjeni. Zdaj se sprašuješ, zakaj hudiča takrat nisi na glas povedala svojih potreb, naredila štalo iz svoje težke situacije in poiskala pomoč. Raje si se zapirala vase in iz 12 letnega otroka, brez znanja in izkušenj, poskušala potegniti odgovore. Mama je očitno imela moč narediti cirkus, če ne kaj drugega. Tokrat se odločiš, da boš poslušala mamo in greš iskati očeta deklice. Ima očala za na blizu. S temi očali on na daleč ne more nič videti. Zakaj jih sploh nosi? Da ojača svojo kratkovidnost, dalekovidnost pa s tem le še poslabša. Na tej točki kažejo sanje na odpor do gledanja na blizu, na analiziranje, ki deklici, še vedno potrebni bolj konkretne perspektive in samorealizacije, ne more pomagati. Oče butasto gleda z velikimi očmi in ne verjame v katastrofo, ki naj bi se deklici (perspektivi, potencialom za samorealizacijo) zgodila. Pa se je zgodila. Le cirkusa ni naredila iz tega in ga še vedno ne dela, ker misli, da je umrla. Ni umrla. Zrasla je v zrelo žensko, ki te deklice in njenih potreb ni sprejela kot realne potrebe, ampak raje razmišljala. Kateri so tisti potenciali, ki bi jih ta deklica še lahko razvila? Veliko potencialov je bilo verjetno razvitih. Je še kaj , kar bi imelo smisel razvijati ? V simboličnem smislu se situacija ponavlja, zato je lik očeta simbolična oseba in ne pravi oče. Zdaj si sama sebi oče in si znaš nuditi več suporta, kot si si ga zmogla pri dvanajstih. Cirkus tudi ni več smiseln, ker si zrela oseba, ki zna presoditi, pretehtati in ustrezno reagirati, zato je dvom in strah, ki ga kažejo sanje, odveč in je v pretirani meri lahko samo kontraproduktiven, ker porabljaš energijo za občutek krivde. Analiza je smiselna, ampak le v funkciji izgradnje življenja, ne pa da je sama sebi namen. Mogoče so pa to samo infantilne želje (plesati pred drugimi), ki jih moraš dojeti (ovrednotiti) kot infantilne, da sčasoma izgubijo svojo moč; in mora v simboličnem smislu deklica umreti, da bo lahko zrela Devi bolj umirjeno živela in trošila energijo za stvari, ki se ji zdijo smiselne. Verjetno sem spet napisal en kup svojih izkušenj in projekcij, ki s tabo nimajo veze, zato jemlji napisano z zdravo skepso. Nadaljnih postov na te sanje se bom vzdržal, da ne bom spet pretiraval.

Title: Re: Devi Post by m on 11.06.2009 at 09:37:18 Je možno, da je to dekle nek aspekt tebe, ki umira / je umrl?

Title: Re: Devi Post by bp on 11.06.2009 at 10:18:25 Jest bi ugibal, da gre tukaj lahko tudi za nek nejasen, nerazčiščen odnos, dekle je nekdo, morda celo več oseb iz tvojega okolja, ki jo/jih pač bolj naključje prinese v tvojo družbo in ki počnejo, kar pač počnejo. Plešejo, vadijo, nastopajo, na koncu celo umrejo. Ti pa nič. Vse opazuješ, mirno, pasivno sprejmeš. Ni videt, da bi te kaj, razen površine in situacije povezovalo s tem. Celo smrt, tista dokončna prekinitev vsega te pusti čisto nedotaknjeno. Lahko pa je tudi tvoj aspekt, tisti aktivni del, tisti ki gre za svojimi cilji in za katerega bi muri rekel, da ga simbolizira oče. Morda punci celo rahlo zavidaš njen ples, ali njen še nezapleten svet, pa si skozi praznino to zanikaš. Šele intervencija mame vzbudi v tebi nek odziv, ki pa se pojavi kot krivda, lahko bi storila več. Zdi se mi, da se kot ponavadi zlivajo skozi sanje kakšni odnosi in tvoje reakcije in zgodovina v nek vozel, ki ga je težko do konca razvozlat. Morda tudi zato, ker vse to tudi pri tebi ni jasno in je en kompleksen skup nekih občutij in čudenj in tudi neobčutij in predvsem neadekvatnosti, ker se najprej pokaže kot praznina in na koncu kot zelo močan občutek krivde.

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 11.06.2009 at 11:37:54 Devi wrote on 10.06.2009 at 15:47:24: Mrtvo dekle Sanjala sem da sem v nekem velikem javnem prostoru. Zabava bo. Sedim na nekem kavču ob robu avle, ko prideta oče in hčer z radiem. Dekle je staro kakih 12 let. Plesala bo, mela predstavo. Nekje ob kavču je tv in zgleda kamera, zato bo vadila svoj nastop tukaj. Njen oče gre. Ona pleše. Dobro ji gre, neka milina je v njej, tud disciplina, dost vaje v nastopu. lepo jo je gledat, čeprov je pravzaprav ne gledam. V nekem trenutku se zgrudi in jes jo položim na kavč. Vem da je mrtva. Neke krvavitve možganske ima, verjetno od kakega udarca prej. Ker nekako vem, da je umrla, ne naredim nič. Medtem ko leži ob meni, razmišljam o njej. Se je spominjam, potrjujem njeno življenje, mi je žal zaradi nje, čeprav je ne poznam in ne vem o njej nič. V nekem trenutku pride k meni nekdo, mogoče moja mama. Vpraša po dekletu. Povem, da je mrtva. In pol se začne cela štala. V meni pritisne dvom. Kako si pa vedla da je res mrtva. Mogoče je padla v komo in če bi poklicala rešilca bi se jo še dalo rešit. Odidem po njenega očeta. On je že na zabavi. Vaša hčer je mela nesrečo, mu rečem.  Gleda me skoz očala, ki delajo njegove oči velike (za na blizu), komaj ga spravim od tam in prepričam da jo gre pogledat, ne verjame, da se ji je sploh lahko kaj zgodilo. Vsi so iz sebe zarad mrtvega dekleta in jes se počutim naenkrat krivo, ker je nisem poskušala reševat. Vem, da ko bodo gledali kamere, da bodo vidli, kako sem sedela ob njej kako uro čist u miru, ne da bi karkoli naredila. Sprašujem se, kakšen človek sem, da nisem naredila to, kar bi naredil kdo drug, če to pomeni da mi ni mar za druge. Po drugi strani vem, da je to samo vtis. Dekle je blo mrtvo. Tle ni blo več kaj za nardit. In za to, da pokažeš, da ti je nekdo mar, ne rabiš naredit drame. Po moje bi jo naredila, če bi jo blo treba. Po drugi strani sem se vprašala, če sem sposobna razlikovat, kdaj jo je treba naredit, kdaj pa ne. Pri meni se še kar umira, zgleda, zdej je to že trilogija. Možganske krvavitve pomenijo verjetno konec razmišljanja. In ko ni misli, ni ega in vzorca. Nekje v letih tega dekleta so se prekinli odnosi med nama z očetom. S tem, da to dekle in jest v tistih letih nisva niti mal podobne, prej lih kontra. Tud mi kaže razliko med lastnim občutenjem in obnašanjem, ki ga zahteva okolje. Nimam občutka, da mi bodo te sanje kmal jasne. Tu sicer sanjaš o tujih ljudeh a je lahko tudi  prisoten vzorec ki je ostal v tebi iz tvojega odnosa z očetom. Deklica ki pleše, radio, kamera nek dogajanje ki zbuja pozornost a očeta tam ni, je z njo in hkrati ni.   Ko umre veš da je mrtva in zato ne iščeš pomoči, tu bi rekla da je ta deklica del tebe, nekaj kar je v tebi lahko bi rekla umrlo, neka bolečina, nerazčiščeno, lahko tudi povezano z odnosom do očeta. Ženska mama dela paniko ( ter ostali )  in zbujajo v tebi občutek krivde in v tebi dvom v pravilnost dejanja. A še vedno je v središču tega dogajanja prav oče, ker greš prav ti obvestiti njega o nesreči a komaj uspeš zbuditi njegovo pozornost, Gleda te izza očal ( očala v sanjah kažejo pogledati, spregledati ) in ne more verjeti da je s hčerko kaj narobe. Sama vidim te sanje kot klic hčerke po očetovi pozornosti, a oče je bolj zaslepljen in v prepričanju, da je vse v redu. Lep pozdrav  :)

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 11.06.2009 at 14:31:07 Devi wrote on 10.06.2009 at 15:47:24: Pri meni se še kar umira, zgleda, zdej je to že trilogija.   Tvoje ponavljajoče se sanje me malo spominjajo na moje pred leti, ko se je pojavljal motiv smrti deklice, dokler nisem poskrbela za njeno preživetje. Ena izmed možnosti je, da je najprej potrebno soočenje s smrtjo, da lahko pustimo prostor novemu življenju. Nekaj mora umreti, da lahko zraste novo. Ali pa samo rabi impulz, da se razcveti.

Title: Re: Devi Post by Devi on 11.06.2009 at 16:31:33 Zlo dobre smernice.. v bistvu imajo čist vse nekej za razmislit in na marsikej se ne bi niti spomnila. Edin, tako kot je v sanjah, se meni tud zares trenutno nič kej ne razmišlja. Bolj u miru sedim in opazujem. Verjetno da kej umira ja.  Bom se vrnila k temu, ko mi logični del spet proradi in se mi bo dalo začet obračat stvari naokoli. hvala za material :)

Title: Re: Devi Post by m on 11.06.2009 at 19:29:39 Devi wrote on 11.06.2009 at 16:31:33: se meni tud zares trenutno nič kej ne razmišlja.   aleluja  [smiley=1grin1.gif]

Title: Re: Devi Post by Devi on 19.06.2009 at 16:21:03 umrlo - mrtvo o tem sem razmišljala zadnje dneve. nisem rekla, dekle je umrlo, ampak dekle je mrtvo. mrtvo označuje stanje, umrlo neko prehodnost. tle zgleda prehodnosti ni blo. tud lastnosti ki jih je to dekle melo, niso ble moje. mogoče bi si jih želela, ker bi mi prav prišle.. mogoče sem clo poskusla si jih privzgojit, sam zgleda take stvari ne delujejo prek nastopa. nič nekak ni živo, če ne prihaja iz tebe in notranjih vzgibov. n ko jih privzgajaš, če jih že, jih nej ne bi za nastop, ne zarad drugih. ampak zarad sebe, za sebe. naslednji dan sem mela ene srčkane sanje.. Sanjala sem da vozim motor. Učim vozit nekega tipa, ki vozi tik pred mano, tolk blizu da mu lahko gledam čez ramo. Šla sva nekje skozi gozd in naenkrat je bla situacija popolna in zamrznila sem sliko. A vidiš, kako se to dela pri 180 na uro, sem mu rekla. Ne samo da se nagneš v ovinek, imaš čas, da lahko, če znaš, v tem trenutku tud še kej druzga delaš, recimo plačuješ. In na sliki je imel tip pred mano odprto denarnico v naročju, da bi plačal za karte, za neko stvar kamor bomo šli. Slika se je odmrznila in znašla sem se v gozdu, na placu, kjer je bla slika zamrznjena prej in s tal sem pobrala na kupčke zložen denar, ki ga je vrnil za karte. Blo je kar nekaj bankovcev. Tipov glas je štel vračilo, tolk in tolk in 25.000 evrov. Strmela sem v šop bankovcev za 25.000 evrov in v tistem me je obšlo, da mi je vrnil drobiž, ker sem mu mogla dat za zamenjat bankovec za 500.000 evrov. Vou, sem rekla in gledala. A to sem mu dala? Tolk denarja imam? in blo je tolk enga samozaupanja v sanjah, tolk skilla, in svobode in radosti v dobrem opravljanju stvari, ki jo obvladaš. v sanjah sem dostkrat na cesti.. je hitrost, cesta, svoboda, užitek. eni ljudje letijo, jes zgleda vozim. v tisti zamrznjeni sliki je blo precej prijetnih čustev, mojstrstvo nekega skila. sicer sem učila, sam tip ni bil začetnik, šlo je bolj za apgrejde nians na višjem nivoju, dodelovanje med enakimi. v trenutku zamrznjene slike sva polagala ovinek, torej je šlo tud za obvladovanje ravnotežja (in stvari ki jih lahko delaš vmes, ko obvladaš osnove, recimo lahko se zezaš pa mal duvaš sam zato ker se lahko, ker maš tolk rezerve v znanju). in pol je šlo še za denar, nekak neznansko dosti denarja. sicer nikol nisem mela v sanjah občutkov revščine in tud zdej nisem mela nekega občutka bogastva. bl je blo navdušenje.. o hudiča, poglej to..in smeh.. tolko imam? tolko ene vrednosti. ko da je nekej, kar imam/zmorem, vredno mnogo več, kot se sploh zavedam. dobre sanje so ble, pustle so občutek samozavesti in samozaupanja.. užitek ker obvladam

Title: Re: Devi Post by murileon on 20.06.2009 at 22:14:29 Z moje perspektive nimam kaj dodati. Kvečejmu to, da si je te sanje potrebno zapomniti in iz njih črpati energijo, ki jo očitno poseduješ. Tole o samozavesti, obvladanju veščine, denarju.....je ogromno. Mogoče te sanje opozarjajo na sposobnost odličnega uravnoteženega obvladovanja partnerskega odnosa. Ker so sanje tako močne, mogoče opozarjajo, da tvoji morebitni nasprotni občutki niso v skladu z realnostjo.

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 23.06.2009 at 18:17:24 Tako se mi zdi, kot da so tiste tvoje prejšnje sanje o umiranju in  smrti sprostile ogromno energije za nekaj zelo živega v teh sanjah. Kot da so ti tipi sanj energetsko povezani. Pomislila sem celo na medveda, ki naj bi bil po nekih teorijah tudi simbol življenjskega ciklusa in preporoda.

Title: Re: Devi Post by Mateja B. on 26.06.2009 at 22:45:18 O, ful hude sanje! Hitrost, svoboda ... D best. :)

Title: Re: Devi Post by Devi on 10.10.2009 at 14:28:14 Brat Sanjala sem da me nekdo preganja. Moj brat (ki ga v resnici nimam). Ves čas sem menjala okolje, in nikoli odšla nekam prav daleč. Vedno sva se prej ali slej srečala ali mi je nekako prišel na sled. Moj brat, zakaj me preganja sploh.. vidla, kako kot mala deklica nosim velik pladenj v rokah in na njem je nekaj prekrito z blatom, ko da se šele formira. Iz kupa so izhajali mehurji. Kot da je v njem velika žaba. Vedla sem da je v njem brat, napačno rojen, prezgodaj, s poškodbami hujšimi kot bi jih blo dobro preživet. In vendar jih je, ker se mu moja mati ni mogla odpovedat. In ga je ohranjala pri življenju, ne glede na to, v kakšni obliki je bil. Ni mi bil blizu, v tisti kepi blata je blo nekaj napačnega, zahtevnega vedla sem da je nekej zlo narobe. Spotaknila sem se in padla in pladenj je zletel na tla in blato se je razletelo. Pomisla sem, zdaj sem ga poškodovala še bolj, mogoče bo umrl. In vendar ni, spet so ga rešili. Zdaj sva bla oba starejša in vedla sem da me hoče mučit, uničit, ubit. Nekej sprijenega je blo v njem. Ko da je brez duše, hudobija, ne tolk nasilna, kot samozavestno zlobna. In zloba ga je zabavala. Lovil me je, ker si me je želel, ker me je hotel mučit, ker bi ga to zabavalo. Navidez je izgledal ko normalen človek, navidez se ni vidlo, da z njim ni vse v redu. Rabil je nek razlog, da me lahko preganja in za izgovor je uporabil padec iz otroštva. Med vsem tem preganjanjem sem izgubila že vse, službo, prtljago, obleke. Nekako je dobil v roke moje papirje in hotla sem jih dobit nazaj. Znašla sem se v neki sobi in ko sem jih iskala, sta vanjo vstopila brat in prijateljica. Skrila sem se pod posteljo. Na njej sta sexala, vse je blo zlo abstraktno. Ko sta končala, sem skočila ven in ko sva se znašla iz oči v oči sva se oba od presenečenja otrpnila. On zato, ker ni pričakoval da mu bom upala prit tolk blizu kdajkoli. Jaz sem se sama sebe ustrašla, da sem si to upala. Zbežala sem. Prišla sem v prostore mojih staršev. Težko je, je rekel oče. Moji starši so ostali že skoraj brez vsega premoženja. Vse so po kosih prodajali, ker je brat hotel denar. Nekako so se vsi bali njegove zlobe preveč, da bi mu karkoli upali odrečt. Tole sobo si je zaželel, zdaj ko je urejena, čeprav smo jo prodali. Ne vem, kako naj jo dobimo nazaj. Odprla sem vrata v sobo, in vidla da je urejena po tibetansko. Kupil jo je tibetanec in jo sam predelal. Bila čista, mirna, močna, prizemljena. Pomisla sem, da mogoče tip ne bo pustil, da mu nekaj takega vzamejo, da je dovolj močan. Imela sem papirje, ki sem jih hotla dobit nazaj. In spet sem bežala. Da bi jih nekam shranila, in lažje izginila sem jih zatlačila v nek nabiralnik iz katerega sem vedla da jih bom pozneje lahko dobila nazaj. V roki mi je ostal list ki ga še nisem vidla, sporočilo iz neke pizzerije, kjer sem zaprosila za službo, da naj pridem, da jo lahko dobim. Vedla sem, da rabim službo in vedla sem da je mel moj brat ta papir že v rokah in da če odidem tja, me bo čakal. Da je to spet past. Pomisla sem, da ne morem več tako naprej. Da se več ne da tako neprestano bežat, čeprav sem navajena. Ampak sem tud že utrujena in je čas da nekaj naredim. Da ga bom mogla nekako ubiti, ker drugače se to nikoli ne bo nehalo. Vtisi: materina zaslepljenost. Zlo močan uvid karakterja brata (ki ga nimam). Vedla sem, da ga ne bi smeli ohranjati pri življenju, že v otroštvu. Nekako je bil navezan name, moje preganjanje in mučenje je dalo njemu nek smisel. (In mogoče tud meni?) Po moje gre za nek vzorec, ki me preganja (zgleda uniči vse, kamor grem). Zlo poškodovan animus?

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 12.10.2009 at 11:26:19 Uh, kakšne močne sanje. Za filmski scenarij. Govorijo o moči, ne? Je mogoče to problem soočanja z zlom kot takim? Problem soočanja z negativno avtoriteto in z nasiljem? Ali pred nasiljem zbežiš? Pri starših (tistem, kar sta te naučila) verjetno iščeš ustrezne strategije soočanja, ampak izgledata nemočna, tudi sama žrtvi razdiralne moči drugega. Tibetanec pa izgleda notranje močan. Ali simbolizira zdravo jedro (tisto, kar si mogoče zgradila neodvisno od starševskega vpliva), iz katerega lahko črpaš? V sanjah nočeš več bežati. Zgodil se je preobrat. Najbrž so te sanje nadaljevanje nekaj prejšnjih? In bo sledil razplet? Sanje začnejo z uvidom v otroštvo. Zdi se mi kot da si se borila z vzorcem, ki ga je verjetno poosebljala tvoja mati, ti si vedela, da je razdiralen, ampak drugi so bili močnejši od tebe. Kot da je to neka naloga v tvojem življenju. Če gre za animus, je bil po moje zatrt, vzet mu je bil prostor. Ampak ta prostor (soba, ki je zdaj v lasti Tibetanca) je mogoče dobiti nazaj. Ne vem, koliko od tega, kar sem napisala, ima zvezo s tvojim notranjim dogajanjem (upam, da nisem šla predaleč) - tako nekako sem doživela te sanje (zelo močno, tudi zelo osebno).

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 12.10.2009 at 11:56:32 Devi v sanjah se ti pojavlja Tibetanska soba in tibetanec ter brat, ki se rodi kot slaboten, te sanje bi lahko povezala s njihovim običajem, verjetno ti je znan. Tibetanski običaj potapljanja novorojenčka v ledenomrzlo vodo, pri katerem pomrejo vsi slabotnejši otroci - preživijo le tisti, za katere se izkaže, da so sposobni, da preživijo v trdih življenjskih razmerah Himalaje. Lep pozdrav  :)

Title: Re: Devi Post by Robi on 12.10.2009 at 16:29:37 Quote: Vtisi: materina zaslepljenost. Zlo močan uvid karakterja brata (ki ga nimam). Vedla sem, da ga ne bi smeli ohranjati pri življenju, že v otroštvu. Nekako je bil navezan name, moje preganjanje in mučenje je dalo njemu nek smisel. (In mogoče tud meni?) Po moje gre za nek vzorec, ki me preganja (zgleda uniči vse, kamor grem). Zlo poškodovan animus? Jaz to vidim, kot da imaš veliko nerazčiščenih in neizraženih čustev v zvezi s tvojimi starši. Rada bi bila svobodna, pa ne moreš biti, ker  ( ŠE ) nisi razčistila zadev.

Title: Re: Devi Post by Devi on 12.10.2009 at 21:07:32 wrote on 12.10.2009 at 11:26:19: Uh, kakšne močne sanje. Za filmski scenarij. Govorijo o moči, ne? Je mogoče to problem soočanja z zlom kot takim? Problem soočanja z negativno avtoriteto in z nasiljem? Ali pred nasiljem zbežiš? Pri starših (tistem, kar sta te naučila) verjetno iščeš ustrezne strategije soočanja, ampak izgledata nemočna, tudi sama žrtvi razdiralne moči drugega. Tibetanec pa izgleda notranje močan. Ali simbolizira zdravo jedro (tisto, kar si mogoče zgradila neodvisno od starševskega vpliva), iz katerega lahko črpaš? V sanjah nočeš več bežati. Zgodil se je preobrat. Najbrž so te sanje nadaljevanje nekaj prejšnjih? In bo sledil razplet? Sanje začnejo z uvidom v otroštvo. Zdi se mi kot da si se borila z vzorcem, ki ga je verjetno poosebljala tvoja mati, ti si vedela, da je razdiralen, ampak drugi so bili močnejši od tebe. Kot da je to neka naloga v tvojem življenju. Če gre za animus, je bil po moje zatrt, vzet mu je bil prostor. Ampak ta prostor (soba, ki je zdaj v lasti Tibetanca) je mogoče dobiti nazaj. Ne vem, koliko od tega, kar sem napisala, ima zvezo s tvojim notranjim dogajanjem (upam, da nisem šla predaleč) - tako nekako sem doživela te sanje (zelo močno, tudi zelo osebno). hvala, plesnamesecu. o moči.. ja tud, ampak tud o kontroli. neka vrsta energije, ki jo prepoznavam kot zlobno, nekak določa moje življenje. nimam lih neke prave startegije, kako bi se z njo borila. najprej sem misla da je energija moja, pol sem vidla da je precej poudarjena ta brezdušnost (tud v unih sanjah o mrtvem dekletu nisem v punci čutila neke duše in v tistih sanjah se je nekak izkazalo da gre za neke lastnosti, ki jih je nekdo vcepil name, pa niso izvirale iz mene, zazdelo se mi je da tud te sanje prej govorijo o neki energiji iz okolja, ki je aplicirana name in jo doživljam kot določeno). mogoče gre za problem soočenja z upravljanjem svojega življenja. vedno je nekje nekdo, ki bi to rad počel zame, sam se zlo borim proti temu in v zadnjih letih je iz nasilja to prešlo v neko bolj prefinjeno obliko. ampak tud temu zgleda hočem naredit konec. ljudje tega po moje ne počnejo zavestno, kar pomeni da jim je težko prit do živega. mislim, da je točka njhovega vpliva name energija, ki je vcepljena v meni in se na njihovo odziva. če bi mi bla tuja (kot mi v bistvu je), me njen vpliv najbrž ne bi sploh motil, oz. ga ne bi blo. tak da mislim da je potrebno delo v tej smeri moje. najbrž so sanje nadaljevanje prejšnjih, ker vmes zdej par mescev nisem sploh sanjala. zgleda sem še vedno v nekih fazah intenzivnih čiščenj (vsaj včasih se pri meni ni tolk umiralo in pobijalo). stvar, na katero se pri sebi lahko zanesem je ta, da kolk me je strah, me ta ne bremza. prej al slej pridem čez vse. ker hočem. ene od teh sanj (recimo o medvedu)so ble tud prov določen znak prehoda. po njih unega dela moje preteklosti kar naenkrat več ni blo.. je prešla fazo, v kateri bi zame igrala nek pomen.

Title: Re: Devi Post by Devi on 12.10.2009 at 21:12:43 wrote on 12.10.2009 at 11:56:32: Devi v sanjah se ti pojavlja Tibetanska soba in tibetanec ter brat, ki se rodi kot slaboten, te sanje bi lahko povezala s njihovim običajem, verjetno ti je znan. Tibetanski običaj potapljanja novorojenčka v ledenomrzlo vodo, pri katerem pomrejo vsi slabotnejši otroci - preživijo le tisti, za katere se izkaže, da so sposobni, da preživijo v trdih življenjskih razmerah Himalaje. Lep pozdrav  :) Nahatee računam na to..  :) v upanju da sem ta novorojenček jest in da bo odpadlo vse, kar ne more preživet. hvala da si izpostavla ta segment.

Title: Re: Devi Post by murileon on 13.10.2009 at 13:46:02 Devi wrote on 10.10.2009 at 14:28:14: Brat Sanjala sem da me nekdo preganja. Moj brat (ki ga v resnici nimam). Ves čas sem menjala okolje, in nikoli odšla nekam prav daleč. Vedno sva se prej ali slej srečala ali mi je nekako prišel na sled. Moj brat, zakaj me preganja sploh.. vidla, kako kot mala deklica nosim velik pladenj v rokah in na njem je nekaj prekrito z blatom, ko da se šele formira. Iz kupa so izhajali mehurji. Kot da je v njem velika žaba. Vedla sem da je v njem brat, napačno rojen, prezgodaj, s poškodbami hujšimi kot bi jih blo dobro preživet. In vendar jih je, ker se mu moja mati ni mogla odpovedat. In ga je ohranjala pri življenju, ne glede na to, v kakšni obliki je bil. Ni mi bil blizu, v tisti kepi blata je blo nekaj napačnega, zahtevnega vedla sem da je nekej zlo narobe. Spotaknila sem se in padla in pladenj je zletel na tla in blato se je razletelo. Pomisla sem, zdaj sem ga poškodovala še bolj, mogoče bo umrl. In vendar ni, spet so ga rešili. Zdaj sva bla oba starejša in vedla sem da me hoče mučit, uničit, ubit. Nekej sprijenega je blo v njem. Ko da je brez duše, hudobija, ne tolk nasilna, kot samozavestno zlobna. In zloba ga je zabavala. Lovil me je, ker si me je želel, ker me je hotel mučit, ker bi ga to zabavalo. Navidez je izgledal ko normalen človek, navidez se ni vidlo, da z njim ni vse v redu. Rabil je nek razlog, da me lahko preganja in za izgovor je uporabil padec iz otroštva. Med vsem tem preganjanjem sem izgubila že vse, službo, prtljago, obleke. Nekako je dobil v roke moje papirje in hotla sem jih dobit nazaj. Znašla sem se v neki sobi in ko sem jih iskala, sta vanjo vstopila brat in prijateljica. Skrila sem se pod posteljo. Na njej sta sexala, vse je blo zlo abstraktno. Ko sta končala, sem skočila ven in ko sva se znašla iz oči v oči sva se oba od presenečenja otrpnila. On zato, ker ni pričakoval da mu bom upala prit tolk blizu kdajkoli. Jaz sem se sama sebe ustrašla, da sem si to upala. Zbežala sem. Prišla sem v prostore mojih staršev. Težko je, je rekel oče. Moji starši so ostali že skoraj brez vsega premoženja. Vse so po kosih prodajali, ker je brat hotel denar. Nekako so se vsi bali njegove zlobe preveč, da bi mu karkoli upali odrečt. Tole sobo si je zaželel, zdaj ko je urejena, čeprav smo jo prodali. Ne vem, kako naj jo dobimo nazaj. Odprla sem vrata v sobo, in vidla da je urejena po tibetansko. Kupil jo je tibetanec in jo sam predelal. Bila čista, mirna, močna, prizemljena. Pomisla sem, da mogoče tip ne bo pustil, da mu nekaj takega vzamejo, da je dovolj močan. Imela sem papirje, ki sem jih hotla dobit nazaj. In spet sem bežala. Da bi jih nekam shranila, in lažje izginila sem jih zatlačila v nek nabiralnik iz katerega sem vedla da jih bom pozneje lahko dobila nazaj. V roki mi je ostal list ki ga še nisem vidla, sporočilo iz neke pizzerije, kjer sem zaprosila za službo, da naj pridem, da jo lahko dobim. Vedla sem, da rabim službo in vedla sem da je mel moj brat ta papir že v rokah in da če odidem tja, me bo čakal. Da je to spet past. Pomisla sem, da ne morem več tako naprej. Da se več ne da tako neprestano bežat, čeprav sem navajena. Ampak sem tud že utrujena in je čas da nekaj naredim. Da ga bom mogla nekako ubiti, ker drugače se to nikoli ne bo nehalo. Vtisi: materina zaslepljenost. Zlo močan uvid karakterja brata (ki ga nimam). Vedla sem, da ga ne bi smeli ohranjati pri življenju, že v otroštvu. Nekako je bil navezan name, moje preganjanje in mučenje je dalo njemu nek smisel. (In mogoče tud meni?) Po moje gre za nek vzorec, ki me preganja (zgleda uniči vse, kamor grem). Zlo poškodovan animus? Ljudje sovražimo iz neke bolečine. To bolečino verjetno simbolizira tvoj brat. V mladosti se mu je zgodilo nekaj, zaradi česar se ni mogel razviti, kot bi se lahko. Ta bolečina se je razvila v nek sadizem in egoizem; hoče se maščevati za krivico, ki se mu je zgodila; hoče svoj davek. Hoče tibetantsko sobo, nekaj, do česar nima pravice. Tam, kjer pa imaš pravico ti, do dela v pizzeriji, tam pa te želi ovirati in preganjati. Mislim, da so to zelo eksistencialistične sanje. Ker nisi mogla zaživeti pričakovanega življenja, si poskušala najti nadomestilo v "tibetantski sobi", vendar si ugotovila, da to ni zate. Svojo funkcijo si poskušala najti v normalnem življenju, ki te obdaja, z delom v pizzeriji, vendar je tam nezadovoljnež spet na delu. V sanjah veš, da rabiš službo, v dobesednem ali simboličnem smislu....in smisel življenja se bo vrnil in zagrenjeni bratec bo izgubil moč, ne bo ga treba ubiti, potrebno se bo zoprstaviti njegovim težnjam, da življenje, ki je možno, ni dobro zate. Gre za saboterja v tebi, ki ti onemogoča zaživeti. Verjetno si takrat, ko smo imeli rahel trk, tega zlobneža iz zagrenjenosti videla tudi v meni ali pa ga projicirala name, verjetno vsakega malo :).

Title: Re: Devi Post by titud on 14.10.2009 at 11:56:52 Devi wrote on 12.10.2009 at 21:07:32: mogoče gre za problem soočenja z upravljanjem svojega življenja. vedno je nekje nekdo, ki bi to rad počel zame, sam se zlo borim proti temu in v zadnjih letih je iz nasilja to prešlo v neko bolj prefinjeno obliko. ampak tud temu zgleda hočem naredit konec. ljudje tega po moje ne počnejo zavestno, kar pomeni da jim je težko prit do živega. mislim, da je točka njhovega vpliva name energija, ki je vcepljena v meni in se na njihovo odziva. če bi mi bla tuja (kot mi v bistvu je), me njen vpliv najbrž ne bi sploh motil, oz. ga ne bi blo. tak da mislim da je potrebno delo v tej smeri moje. Vprašaj se, ali bi tisto (nesoebno/brezoblično in realno neosbstoječe) in ki hoče nadzor (ali vsaj vpliv) nad tvojim življenjem zaupanja nevredno in celo a priori ogrožujeuče/zlobno, če bi nazvezlo bolj osebno formo (imelo lastno dušo). Ali ni odbijajoča/ogrožujoča bolj ta brezosebna forma teh zombijevskih oseb kot pa njihovo početje? V početju tvojega 'brata' v bistvu ni videt nič tolk grozno nemoralnega razen seveda v tvojem  občutku, da v odostnosti lastne osebnosti parazitira oz. se zažira v svoje gostitelje (tebe, starše) oz. drugače povedano: pri življenju ga vzdržuje pravzprav samo tvoja/vaša potreba po tem, da ga vzdržujete pri življenju in ne neka njegova lastna energija.   Po moje  v sanjah vedno znova razrešuješ isto  vprašanje: ali je življenje nad katerim nimaš kontrole ali pa jo ne prepuščaš neki drugi zaupanja vredni osebi, sploh zaupanja vredno? Še boljš povedano: ali je življenje, v katerem prevzamejo nadzor sile, ki jih ne nadziraš in ki jih na mesto tebe ne nadzira nekdo drug, sploh zaupanja vredno življenje. Tvoji sanjski bratje in deklice so nekakšne sence, ki ta prehod v zaupanja vredno življenje brez (osebnega) nadzora hkrati omogočajo in prepreprečujejo. Ko bo ta prehod opravljanen, bo psihična potreba po njihovem kreiranju izginila, hkrati pa se ti bo povrnilo tudi zaupanje v druge, ki ne bo več temeljilo na prepuščanju njihovi kotroli ampak na zaupanju v to, da se tudi drugi enako kot ti (ozirama skupaj s tabo) učijo zaupat silam, ki jih ni mogoče nadzirat.

Title: Re: Devi Post by Devi on 14.10.2009 at 16:08:46 murileon wrote on 13.10.2009 at 13:46:02: Verjetno si takrat, ko smo imeli rahel trk, tega zlobneža iz zagrenjenosti videla tudi v meni ali pa ga projicirala name, verjetno vsakega malo :). ja, čist ista poanta je bla takrat. sam takrat nisem znala še niti prav razpoznat problema, oz. nisem točno vedla kaj me sploh jezi. zdej ga že vsaj kolk tolk jasno prepoznavam.

Title: Re: Devi Post by Devi on 14.10.2009 at 16:17:48 titud wrote on 14.10.2009 at 11:56:52: Ali ni odbijajoča/ogrožujoča bolj ta brezosebna forma teh zombijevskih oseb kot pa njihovo početje? oboje je grozno ker daje slab občutek nekega nasprotovanja življenju in pravilnosti. Quote: pri življenju ga vzdržuje pravzprav samo tvoja/vaša potreba po tem, da ga vzdržujete pri življenju in ne neka njegova lastna energija. ja, ampak kolk je ta potreba pristno moja, oz a je mogoče nekdo drug ne rabi bolj kot jaz in skoz njo deluje, jaz pa reagiram zgolj ker nisem zavedno tega očistla iz sebe?   Quote: Ko bo ta prehod opravljanen, bo psihična potreba po njihovem kreiranju izginila, hkrati pa se ti bo povrnilo tudi zaupanje v druge, ki ne bo več temeljilo na prepuščanju njihovi kotroli ampak na zaupanju v to, da se tudi drugi enako kot ti (ozirama skupaj s tabo) učijo zaupat silam, ki jih ni mogoče nadzirat.   na druge ne morem vplivat, tud na njihovo učenje ponavad ne. kvečjemu se lahko zgodi kot fitbek mojemu zavedanju, če že sploh. sej ne vem, bomo vidli.. 'Love is often disguised, as is truth.' bili živi pa videli, kaj bo prišlo na koncu ven..

Title: Re: Devi Post by Devi on 23.12.2009 at 16:23:13 Sanjala sem da z neko raziskovalno skupino hodimo po gozdu in iščemo gobe. Zrak je čist in jasen, barve so svetle in močne. Naenkrat opazim, da so tla prekrita s 5, 10 cm plastjo vode, prekrite z gozdnim listjem. Voda pod listjem je čista in gobe ki rastejo iz nje so pisane, nekakšne halucinogene gobe. Nekje na tleh naenkrat opazim zlate ribice, ki plavajo v nekem bazenčku. Ena je skočila ven in se duši. Nekdo pripomni, da take gobe rastejo samo nad trupli. Pomislim, kolk je v tem gozdu the gob. In se vprašam kaj je pod vodo in od kje tolko trupel. Nenadoma postane jasno, da je to nek poseben prostor poln duhov in imamo vodnico/skrbnico tega področja in posebno dovoljenje, da smo lahko tukaj. Drugače je celo to področje zaprto in divje. Smo v hiši in pojedli smo, je pozno popoldne. Določena sem, da grem pomit posodo. Ven, ker voda teče samo zunaj. Ko stopam proti vhodnim vratom, se zunaj slišijo zvoki ljudi, ki hodijo po poti mimo vhodnih vrat. Glasovi so normalni, sence, ki jih vidim padat skozi motno steklo vrat pa so čudne, prehitro bežeče, in vem, da tukaj ni nobenih ljudi. Obrnem se k skrbnici, ‘se pravi, da ljudje, ki hodijo tukej zunej, niso nujno živi,’ rečem in vsi se obrnejo vame. Med njimi je tud Darko. Občutek, da so srečni da ne rabijo it oni, moje nelagodje, nobenega nasveta, naj se znajdem kakor vem in znam. In ker vsi to pričakujejo in je to treba naredit, grem. Če ves čas pomivajo zunaj verjetno to ni nekej nemogočega. Stopim ven in k vodi. In se zavem, da sem edino živo bitje na tem prostoru. Imamo pogled na hišo. Lesena je, brunarica, domačna, topla. Hiša ne daje slutit, da v njej ni nikogar, ki bi mi bil blizu al pa na moji strani. Duhovi se nenadoma obrnejo proti meni. Z vseh strani prihajajo, iz gozda, pot nazaj v hišo mi je zaprta. Ko pomislim, da zdaj se bo pa zgodilo nekaj groznega, se v trenutku največje panike vse sesuje. Duhovi se v eksploziji vsi naenkrat nenadoma razblinijo v prah. ---- Še kar v istih krogih. Sanje so nek mix med medvedom in gradovoma. zgleda mi, ko da sem za zunanje okolje nekako poskrbela. Hiše se še kar neprijazne za bivanje. Ne vem, kaj bi z gobami in ribicami..

Title: Re: Devi Post by titud on 24.12.2009 at 10:53:43 Devi wrote on 23.12.2009 at 16:23:13: Sanjala sem da z neko raziskovalno skupino hodimo po gozdu in iščemo gobe. Zrak je čist in jasen, barve so svetle in močne. Naenkrat opazim, da so tla prekrita s 5, 10 cm plastjo vode, prekrite z gozdnim listjem. Voda pod listjem je čista in gobe ki rastejo iz nje so pisane, nekakšne halucinogene gobe. Nekje na tleh naenkrat opazim zlate ribice, ki plavajo v nekem bazenčku. Ena je skočila ven in se duši. Nekdo pripomni, da take gobe rastejo samo nad trupli. Pomislim, kolk je v tem gozdu the gob. In se vprašam kaj je pod vodo in od kje tolko trupel. Nenadoma postane jasno, da je to nek poseben prostor poln duhov in imamo vodnico/skrbnico tega področja in posebno dovoljenje, da smo lahko tukaj. Drugače je celo to področje zaprto in divje. Smo v hiši in pojedli smo, je pozno popoldne. Določena sem, da grem pomit posodo. Ven, ker voda teče samo zunaj. Ko stopam proti vhodnim vratom, se zunaj slišijo zvoki ljudi, ki hodijo po poti mimo vhodnih vrat. Glasovi so normalni, sence, ki jih vidim padat skozi motno steklo vrat pa so čudne, prehitro bežeče, in vem, da tukaj ni nobenih ljudi. Obrnem se k skrbnici, ‘se pravi, da ljudje, ki hodijo tukej zunej, niso nujno živi,’ rečem in vsi se obrnejo vame. Med njimi je tud Darko. Občutek, da so srečni da ne rabijo it oni, moje nelagodje, nobenega nasveta, naj se znajdem kakor vem in znam. In ker vsi to pričakujejo in je to treba naredit, grem. Če ves čas pomivajo zunaj verjetno to ni nekej nemogočega. Stopim ven in k vodi. In se zavem, da sem edino živo bitje na tem prostoru. Imamo pogled na hišo. Lesena je, brunarica, domačna, topla. Hiša ne daje slutit, da v njej ni nikogar, ki bi mi bil blizu al pa na moji strani. Duhovi se nenadoma obrnejo proti meni. Z vseh strani prihajajo, iz gozda, pot nazaj v hišo mi je zaprta. Ko pomislim, da zdaj se bo pa zgodilo nekaj groznega, se v trenutku največje panike vse sesuje. Duhovi se v eksploziji vsi naenkrat nenadoma razblinijo v prah. ---- Še kar v istih krogih. Sanje so nek mix med medvedom in gradovoma. zgleda mi, ko da sem za zunanje okolje nekako poskrbela. Hiše se še kar neprijazne za bivanje. Ne vem, kaj bi z gobami in ribicami.. Men se vse skupaj vidi predvsem kot izčiščevanje. Čista voda (zlate ribice kot simboli čistosti tropskih morja, v katerih uspevajo), gozdna zemlja  (gobe kot simboli za rast iz do kraja pretvorjene žive mase v humus), čiščenje posode (odstranjevanje tistega, kar se še drži na posodah od zaužitega), duhovi (mesenosti očiščena telesa), prazna  hiša (očiščena bivajočih) .... Čiščenje preide v obsesijo/obsedenost, ki te ogrozi  in ki  se le prignano do skrajnosti  lahko sesuje samo vase...

Title: Re: Devi Post by Robi on 24.12.2009 at 19:55:47 Quote: niso nujno živi,’ rečem in vsi se obrnejo vame. Med njimi je tud Darko. Občutek, da so srečni da ne rabijo it oni, moje nelagodje, nobenega nasveta, naj se znajdem kakor vem in znam. In ker vsi to pričakujejo in je to treba naredit, grem. Pa pojdi naprej. Kaj se toliko obremenjuješ s preteklostjo, ki je samo še duh. :)

Title: Re: Devi Post by Devi on 25.12.2009 at 13:45:53 titud wrote on 24.12.2009 at 10:53:43: Men se vse skupaj vidi predvsem kot izčiščevanje. Čiščenje preide v obsesijo/obsedenost, ki te ogrozi  in ki  se le prignano do skrajnosti  lahko sesuje samo vase...   tole o čiščenju je men čist ušlo, pa je dobro. edin hiša še ni prazna, v hiši so še vsi tisti ljudje, za katere ne vem, zakaj so tam, ker mi niso blizu in poleg tega me skos nekam ven pošiljajo. obsesija prignana do skrajnosti.. mogoče. ene stvari so v pravi obliki in brez nevarnosti da se ponovijo šele takrat, ko so stvari res spedenane tako kot morjo bit. hvala za razmišljanje.

Title: Re: Devi Post by Devi on 25.12.2009 at 13:47:23 Robi wrote on 24.12.2009 at 19:55:47: Pa pojdi naprej. Kaj se toliko obremenjuješ s preteklostjo, ki je samo še duh. :) ne obremenjujem se s preteklostjo. s tem da se bo ponovila, ker sem sama še zmer ista, se pa.

Title: Re: Devi Post by Robi on 26.12.2009 at 12:10:26 Ampak če si ti ista, potem se tudi preteklost ponavlja. Na nek način. Sami ustvarjamo pogoje in okoliščine v katerih se znajdemo in kako si jih razlagamo.

Title: Re: Devi Post by titud on 28.12.2009 at 11:13:45 Devi wrote on 25.12.2009 at 13:45:53: titud wrote on 24.12.2009 at 10:53:43: Men se vse skupaj vidi predvsem kot izčiščevanje. Čiščenje preide v obsesijo/obsedenost, ki te ogrozi  in ki  se le prignano do skrajnosti  lahko sesuje samo vase...   tole o čiščenju je men čist ušlo, pa je dobro. edin hiša še ni prazna, v hiši so še vsi tisti ljudje, za katere ne vem, zakaj so tam, ker mi niso blizu in poleg tega me skos nekam ven pošiljajo. obsesija prignana do skrajnosti.. mogoče. ene stvari so v pravi obliki in brez nevarnosti da se ponovijo šele takrat, ko so stvari res spedenane tako kot morjo bit. hvala za razmišljanje. Tale o haluciogewnih gobah, ki  da rastejo iz trupel, mi zveni resno opozorilno... ker neke tropske gobe so lahko dejansko zločeste v smislu, da njeni trosi okužijo možgane in ugonobijo živega gostitelja, ga skratka ubijejo, da jim njegovi  odmrli možgani služijo kot humus/hrana, iz katerega se potem trosi hranijo in potem poženejo gobe dobesedno iz odmrlih možganov... Žival , ki se stakimi trosi okuži, se začne obnašat nenavadno/halucinogeno, skratka opozorilno, da lahko druga živa bitja to  hitro zaznanjo in jih takoj odstsranijo oz. jih  izolirajo, še preden bi  na tak način izrasle  gobe  lahko s trosi  okužile celo populacijo... Skratka, tudi v tem je po nekem predhodnem nenavadnem obnašanju ribice razvidna neke vrste opozorilo oz. klic  potrebe po čiščenju/umiku/izolaciji, da bi se prepreprečilo širjenje okužbe... Srhljivo kot v kakšen SF filmu, a hkarti humano in življenjsko...

Title: Re: Devi Post by Devi on 28.12.2009 at 16:59:45 jest sem pri gobah vzela za razlago nekak tvojo osnovo (predelano materijo), ki skoz gobe (z uživanjem) lahko izrazi kot halucinacija al pa vizija (odvisno od načina uporabe, kot povsod) in kot taka lahko zlo škodi, v pravih dozah s pravim namenom pa mogoče tud koristi (če si šaman). verjetno te halucinacije al pa vizije niso škodljive, dokler ne poskušam obujat mrtvih in tud uživanje teh gob bi blo zavestno dejanje. in mogoče je tud opozorilo, maš prav.. sam izolacija in nevpletenost mi že nekej časa paše- zlate ribice so mene asociirale na une japonske ribe v ribnikih ob templjih, napol oranžne, napol bele, v mini obliki. da je ena skočila iz svojega naravnega okolja, iz svojih 'malih krogov', jo je drago stalo. ne vem, nisem prepričana, če se to zavestno sploh da rešit. stvari umirajo po naravni poti, in ne da se prov pospešit razpadanja. mogoče bolj zdravo živet, več duhovnosti v življenje in en preveč silit ven al pa naprej, dokler stvari ne padejo na svoje mesto, katerekoli pač. si kar srhljivo naredil vse skupej  [smiley=1grin1.gif] po drugi strani sem se že precej obremenjevala s tem, da že nekej časa ne iščem družbe in ne začenjam novih planov, da zdej bi pa že res bil čas prit 'ven'. mogoče je to odgovor.

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 29.12.2009 at 01:11:03 Devi Začetek sanj bi bilo neko tvoje čustveno stanje voda in ribe v njej kot tvoje razpoloženje.  Gobe halucinogene povezane z mrtvimi pod površjem, kažejo na nekaj kar ti jemlje energijo in želiš pustiti za seboj, vendar je tu prisoten tudi strah. ( ribe v bazenčku tista ki skoči ven iz vode varnega bazna se duši ) ter naprej sanjska slika  kaže na tvojo ranljivost, notranjost hiše, se ti zdi varna ( hiša kaže na tvojo osenost in zidove s katerimi si se obdala ) zunaj pa preži nevarnost, strahovi. Tvoja varnost je v notranjosti hiše in tudi osebe v hiši,  ti pomenijo neko varnost, ustvarila si si nek varni svet, ki pa je iluzoren.  Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi, kot kaže sanjska slika se tudi duhovi po soočenju razblinijo v prah in te ne ogrožajo več. Lep pozdrav  :)

Title: Re: Devi Post by Robi on 29.12.2009 at 12:11:44 Quote: Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi Ta prepričanja, da se mora sama soočiti s kalupi, hkrati tudi ustvarjajo kalup. Zato občutek ujetosti.

Title: Re: Devi Post by titud on 29.12.2009 at 13:56:00 Devi wrote on 28.12.2009 at 16:59:45: jest sem pri gobah vzela za razlago nekak tvojo osnovo (predelano materijo), ki skoz gobe (z uživanjem) lahko izrazi kot halucinacija al pa vizija (odvisno od načina uporabe, kot povsod) in kot taka lahko zlo škodi, v pravih dozah s pravim namenom pa mogoče tud koristi (če si šaman). verjetno te halucinacije al pa vizije niso škodljive, dokler ne poskušam obujat mrtvih in tud uživanje teh gob bi blo zavestno dejanje. in mogoče je tud opozorilo, maš prav.. sam izolacija in nevpletenost mi že nekej časa paše- zlate ribice so mene asociirale na une japonske ribe v ribnikih ob templjih, napol oranžne, napol bele, v mini obliki. da je ena skočila iz svojega naravnega okolja, iz svojih 'malih krogov', jo je drago stalo. ne vem, nisem prepričana, če se to zavestno sploh da rešit. stvari umirajo po naravni poti, in ne da se prov pospešit razpadanja. mogoče bolj zdravo živet, več duhovnosti v življenje in en preveč silit ven al pa naprej, dokler stvari ne padejo na svoje mesto, katerekoli pač. si kar srhljivo naredil vse skupej  [smiley=1grin1.gif] po drugi strani sem se že precej obremenjevala s tem, da že nekej časa ne iščem družbe in ne začenjam novih planov, da zdej bi pa že res bil čas prit 'ven'. mogoče je to odgovor. Opisuješ, da se vsanjah znjadeš na neke vrste raziskovalni nalogi, torej je objektivno okolje,  ki ga sanje kreirarjo, po vsej verjetnosti že posledica tega subjektivnega raziskovalnega  namena. Skratka gozd, čista voda, halucinogen gobe, zlate ribice, duhovi, hiša in njeni stanovalci so  kreacije z namenom, da raziščeš pomen namena raziskovanja. Sanjsko okolje, ki nastopa zato kot objektivno danost, je torej v naprej kreirano na podlagi nekega subjektivnega  namena, ki ga moraš še ugotovit/raziskat. V bistvu raziskuješ namen raziskovanja, ki naj bi ti ga pojasnilo sanjsko okolje, vendar ti tega raziskovalno okolje zaradi kontaminirasti s samim namenom raziskovanja ne zmore razkrit, zato se se sesuje vase/razblini. V bistvu tvojih  v sanjah opozarjam na možno patološkost tega namena samega, saj mogoče patogenost namena/semena  samo okrog sebe ustvarja takšne pogoje, v katerih se lahko vzdržuje oz. na katerem  parazitira. K temu razmišljanju me je spodbudila robijeva ugotovitev, da prepričanje,da se mora sama soočiti s kalupi, hkrati tudi ustvarja kalup' (in občutek ujetosti).

Title: Re: Devi Post by Robi on 29.12.2009 at 16:44:32 Quote: V bistvu raziskuješ namen raziskovanja, ki naj bi ti ga pojasnilo sanjsko okolje, vendar ti tega raziskovalno okolje zaradi kontaminirasti s samim namenom raziskovanja ne zmore razkrit, zato se se sesuje vase/razblini. Se strinjam. Ljudje smo zanimiva bitja. Težave, ki jih imamo v življenju se trudimo reševati z umom, kateri je pravzaprav vir teh težav. Podamo se na mukotrpno in dolgo pot, ki ji rečemo ozaveščanje in osvobajanje od sebe. S svojo zavestjo, ki seveda težko ugovarja omejitvam in resnicam uma, smo večkrat le žrtve in nevem kolikokrat od realnosti zahtevamo, da nam pokaže še drugi vidik resničnosti od tiste v katero verjamemo. Takorekoč živimo v neki kletki. Stene te kletke pa so zelo dobro zasidrane s prepričanji in strahom, ki nam preprečuje, da bi podrli te meje. Ves naš trud osvobajanja prazaprav temelji na tem, kako se počutiti svobodno v svoji kletki. Pri Devi je še posebej izrazita navezanost na ta prepričanja, ki se kaže kot zapiranje vase in strah. Seveda pa se navezanost in svoboda izključujeta. Večkrat se vprašam kaj je bolj boleče ....živeti z bolečino ali se sprijazniti s spremembami ?

Title: Re: Devi Post by Devi on 29.12.2009 at 20:30:27 Nah to niso umske zadeve. čeprov mogoče podobe kažejo tud moj um, al pa stanje njega. Sam v bistvu sploh ne razmišljam. Že nekej časa ne. sam pustim. ne priganjam, ne odganjam. opazujem. ne določam. ker ko enkrat nekej določiš, pol se um tukej ustavi in začne secirat. karkoli je, se mi zdi da nekej časa še ne bom določila. ker se mi zdi da lahko sežem še mal dlje. zapiranje vase (robi) ni zmer pogojeno s strahom. jes se dostkrat umaknem, ker (zgleda) nimam dobrih ščitov in me družba izčrpa, zmeša mi enegijo. sploh ko se kej v meni dogaja, sem rada sama. se mi zdi da spremembe ne smejo bit izsiljene. al pa je mogoče tak moj način. spoznanja prihajajo nežno. bolečina je good, preobraža. sam jes je ne čutim že nekej časa ne. nobene krize. sam umiranje.. kej tacga se ne spomnim, da bi že kdaj doživela. zato me zanima in spremljam. še največ info dobim v bistvu skoz sanje na vsake par mescov.

Title: Re: Devi Post by Robi on 29.12.2009 at 21:11:14 Quote: karkoli je, se mi zdi da nekej časa še ne bom določila. ker se mi zdi da lahko sežem še mal dlje. zapiranje vase (robi) ni zmer pogojeno s strahom. jes se dostkrat umaknem, ker (zgleda) nimam dobrih ščitov in me družba izčrpa, Ampak ščitov ne rabiš, če nimaš občutka ogroženosti. Torej je nek strah, če misliš, da te drugi ogrožajo. Izčrpanost je ponavadi znak boja. Kaj misliš, da ti lahko drugi storijo ?

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 29.12.2009 at 23:54:47 Robi wrote on 29.12.2009 at 12:11:44: Quote: Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi Ta prepričanja, da se mora sama soočiti s kalupi, hkrati tudi ustvarjajo kalup. Zato občutek ujetosti. To, da se vsak sam sooča sam s seboj in svojimi kalupi in strahovi ni prepričanje. Kaj ti misliš, da se lahko kdo drug sooči s tvojimi kalupi in strahovi, namesto tebe ?

Title: Re: Devi Post by Bamby on 30.12.2009 at 01:57:07 wrote on 29.12.2009 at 01:11:03: ... Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi, ... Robi wrote on 29.12.2009 at 12:11:44: Ta prepričanja, da se mora sama soočiti s kalupi, hkrati tudi ustvarjajo kalup. Zato občutek ujetosti. wrote on 29.12.2009 at 23:54:47: To, da se vsak sam sooča sam s seboj in svojimi kalupi in strahovi ni prepričanje. Kaj ti misliš, da se lahko kdo drug sooči s tvojimi kalupi in strahovi, namesto tebe ? Trditev, da se vsak sooča sam s seboj res ni prepričanje ampak dejstvo, toda ... ... to, da nekdo (Nahatee) nekomu (Devi) svetuje, da se mora edino on sam soočiti s svojimi strahovi in kalupi pa je prepričanje (nasvet ali opis stanja). Nasveti (ali opisi stanja) se pač dajejo iz prepričanja, drugače lahko za njih trdimo, da so zlonamerni (niso iz prepričanja). V tem primeru gre celo za nasvet za katerega je sama avtorica ugotovila, da je v bistvu nepotreben saj je "modro" ugotovila, da se lahko edino vsak sam sooči s svojimi strahovi in kalupi. (karikirano, kot bi nekomu, ki je lačen svetoval, da naj je). In res, v tem primeru ima prav Robi saj dajanje nasvetov (še posebej, če so nepotrebni) resnično lahko ustvari nove kalupe. Prejemnik (nepotrebnega) nasveta namreč lahko v takem primeru išče rešitve v napačni smeri, namesto, da bi se prepustil soočanju s samim seboj.

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 30.12.2009 at 11:59:08 Bamby to je tema sanje in razlaga sanj, tudi celoten moj stavek se navezuje na sanje od Devi. Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi, kot kaže sanjska slika se tudi duhovi po soočenju razblinijo v prah in te ne ogrožajo več. Avtorica je sama dala gor sanje, jaz sem podala razlago kako vidim njene sanjsko sliko.  Če avtorica ne bi hotela razlage in mnej o sanjah, jih ne bi dala javno na forum.  Ima pa svobodno voljo in o nasvetih lahko razmisli, lahko pa jih tudi zavrne, čisto njena odločitev. In nasveti niso nujno iz prepričanja, eno je prepričanje, drugo pa vedenje in ko nekaj veš, lahko daš nasvet in ni iz prepričanja.   To da se vsak sooča sam s seboj, je za nekatere lahko  prepričanje, za druge pa vedenje. Pa ni potrebno vse gledati negativno.

Title: Re: Devi Post by David on 30.12.2009 at 12:11:33 think positive  ;)

Title: Re: Devi Post by Bamby on 30.12.2009 at 18:51:35 wrote on 30.12.2009 at 11:59:08: In nasveti niso nujno iz prepričanja, ... Če niso iz prepričanja so pa iz neprepričanja, torej so zlonamerni ali pa so nepotrebni, škodljivi, ker so iz neznanja. wrote on 30.12.2009 at 11:59:08: ... eno je prepričanje, drugo pa vedenje in ko nekaj veš, lahko daš nasvet in ni iz prepričanja. Prepričanje je posledica vedenja, vedenje ustvarja prepričanje torej, če so iz vedenja so tudi iz prepričanja, vendar... ... te razumem kaj hočeš povedati, npr. tole spodaj si napisala iz svojega vedenja na podlagi lastne izkušnje in ne iz svojega prepričanja. wrote on 05.03.2009 at 23:22:48: Alojz in Sandib wrote on 05.03.2009 at 23:07:02: SLUZASTA RIBICA ---- Povodni mož z mrtvim somom iz Ljubljance v hlačah. Jajčko brez jajc ,je tale RObi,se mi zdi. Ali pa paglavc brez repa. Kaj misiš Nahatee? Sprašuje tako kot teče kura čez cesto, brezglavo, potem pa misli da je brihten.  :'( Lep pozdrav   :)

Title: Re: Devi Post by Robi on 30.12.2009 at 20:47:24 wrote on 29.12.2009 at 23:54:47: Robi wrote on 29.12.2009 at 12:11:44: Quote: Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi Ta prepričanja, da se mora sama soočiti s kalupi, hkrati tudi ustvarjajo kalup. Zato občutek ujetosti. To, da se vsak sam sooča sam s seboj in svojimi kalupi in strahovi ni prepričanje. Kaj ti misliš, da se lahko kdo drug sooči s tvojimi kalupi in strahovi, namesto tebe ? Jaz mislim, da je tudi prepričanje. Prepričanje pa nastane na podlagi izkušenj. Pa naj bo to lastnih ali tujih. Nisem mislil tega, da bi se naj nekdo drug, ampak to, da lahko na svoje kalupe pogledaš tudi z druge plati. Jaz mislim, da je to tudi namen javnega foruma, da nekdo drug poda svoj pogled in posamezniku omogoči, da se zave v sebi nekih misli ali prepričanj, za katere do tedaj ni vedel, da so v njem. Nekomu svetovati, da se mora soočati je nesmisel, saj če se ne bi ŽE soočal, ne bi imel težav. :)

Title: Re: Devi Post by Robi on 30.12.2009 at 21:10:58 Quote: jes se dostkrat umaknem, ker (zgleda) nimam dobrih ščitov in me družba izčrpa, zmeša mi enegijo. sploh ko se kej v meni dogaja, sem rada sama. A se "dogaja" ponavadi takrat, ko nisi sama ? Ko pa si sama, pa si zadovoljna, ker se nič ne "dogaja",a hkrati pa nisi zadovoljna, ker si sama ? Če je to res, kar bi lahko bil vir teh "groznih" sanj in bitk.

Title: Re: Devi Post by Devi on 30.12.2009 at 22:09:20 Robi wrote on 30.12.2009 at 21:10:58: A se "dogaja" ponavadi takrat, ko nisi sama ? Ko pa si sama, pa si zadovoljna, ker se nič ne "dogaja",a hkrati pa nisi zadovoljna, ker si sama ? Če je to res, kar bi lahko bil vir teh "groznih" sanj in bitk. 'zmeša mi energijo', sem rekla. razlog za ščite niso zmer strahovi. včasih je sam to, da ne želiš da je določena energija v nekem procesu, ki teče, motena. usmerjanje pozornosti od znotrej navzven zmatra, poleg tega da nimaš nič pametnega za povedat, ker itak nisi zlo zavestno prisoten. bit sama mene ne moti. edin opazla sem, da sem jest rajš sama ko večina ljudi, ki jih poznam. in skoz primerjanje se včasih vprašam, a je to problem, a sem pač jest taka, al imam samo tako obdobje. k zmerej pa tud nisem rada sama :) ne bi še analizirala zaenkrat, tak da lahko se tle ustaviš.

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 31.12.2009 at 02:15:42 Bamby wrote on 30.12.2009 at 18:51:35: Če niso iz prepričanja so pa iz neprepričanja, torej so zlonamerni ali pa so nepotrebni, škodljivi, ker so iz neznanja. To je izključno tvoje prepričanje. Sem podrobno razložila kako je s tem v CELOTNEM stavku ne samo polovici, ki si jo citiral. Bamby wrote on 30.12.2009 at 18:51:35: Prepričanje je posledica vedenja, vedenje ustvarja prepričanje torej, če so iz vedenja so tudi iz prepričanja, vendar... ... te razumem kaj hočeš povedati, npr. tole spodaj si napisala iz svojega vedenja na podlagi lastne izkušnje in ne iz svojega prepričanja. Špekuliraš in obračaš besede, to je vama z Robijem skupna lastnost. To kar si citiral  je iz čisto druge teme in debate in nima nič z vezo o sanjah in razlagah,  mešaš in vlečeš teme iz drugod v sanje za brezveze, za namen svoje špekulacije.

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 14:43:45 Devi wrote on 23.12.2009 at 16:23:13: Sanjala sem da z neko raziskovalno skupino hodimo po gozdu in iščemo gobe. Zrak je čist in jasen, barve so svetle in močne. Naenkrat opazim, da so tla prekrita s 5, 10 cm plastjo vode, prekrite z gozdnim listjem. Voda pod listjem je čista in gobe ki rastejo iz nje so pisane, nekakšne halucinogene gobe. Nekje na tleh naenkrat opazim zlate ribice, ki plavajo v nekem bazenčku. Ena je skočila ven in se duši. Nekdo pripomni, da take gobe rastejo samo nad trupli. Pomislim, kolk je v tem gozdu the gob. In se vprašam kaj je pod vodo in od kje tolko trupel. Nenadoma postane jasno, da je to nek poseben prostor poln duhov in imamo vodnico/skrbnico tega področja in posebno dovoljenje, da smo lahko tukaj. Drugače je celo to področje zaprto in divje. Smo v hiši in pojedli smo, je pozno popoldne. Določena sem, da grem pomit posodo. Ven, ker voda teče samo zunaj. Ko stopam proti vhodnim vratom, se zunaj slišijo zvoki ljudi, ki hodijo po poti mimo vhodnih vrat. Glasovi so normalni, sence, ki jih vidim padat skozi motno steklo vrat pa so čudne, prehitro bežeče, in vem, da tukaj ni nobenih ljudi. Obrnem se k skrbnici, ‘se pravi, da ljudje, ki hodijo tukej zunej, niso nujno živi,’ rečem in vsi se obrnejo vame. Med njimi je tud Darko. Občutek, da so srečni da ne rabijo it oni, moje nelagodje, nobenega nasveta, naj se znajdem kakor vem in znam. In ker vsi to pričakujejo in je to treba naredit, grem. Če ves čas pomivajo zunaj verjetno to ni nekej nemogočega. Stopim ven in k vodi. In se zavem, da sem edino živo bitje na tem prostoru. Imamo pogled na hišo. Lesena je, brunarica, domačna, topla. Hiša ne daje slutit, da v njej ni nikogar, ki bi mi bil blizu al pa na moji strani. Duhovi se nenadoma obrnejo proti meni. Z vseh strani prihajajo, iz gozda, pot nazaj v hišo mi je zaprta. Ko pomislim, da zdaj se bo pa zgodilo nekaj groznega, se v trenutku največje panike vse sesuje. Duhovi se v eksploziji vsi naenkrat nenadoma razblinijo v prah. ---- Še kar v istih krogih. Sanje so nek mix med medvedom in gradovoma. zgleda mi, ko da sem za zunanje okolje nekako poskrbela. Hiše se še kar neprijazne za bivanje. Ne vem, kaj bi z gobami in ribicami.. Nekaj idej iz mojih filmov: Zelo zanimivo se mi zdi nasprotje med RAZISKOVALNO EKIPO in DUHOVNO VODNICO, ki skrbi za to področje. Raziskovalna ekipa predstavlja moderen pristop, ki je povezan z modernim znanstvenim svetom, ki nas prizemljuje in nas rešuje iracionalnih strahov. Ampak v tem sanjskem svetu, je to raziskovalna ekipa samo po imenu. Svet je poln duhov, halucigenih gob, mogoče se najde kaka zlata ribica, ki pa nima šans za preživetje, kaj šele za izpolnjevanje želj. Nemoč te ribice kaže na utopičnost tega sveta, ki pa ima na tvojo psiho zelo močno in realno deluje. Duhovna vodnica si ti, ki verjame v arhaičen spiritualni svet, kjer se je moč moderne dobe ustavila nekje pri halucigenih gobah. Zamere in iracionalne strahove, ki jih simbolizirajo duhovi umrlih, ne zmoreš zakopati v zgodovino in jo imeti za učenje. Rešitev je, kot že nekoč v enih sanjah, v opravljanju vsakdanjih opravil, v pomivanju posode, v kelnarjenju, v delu, v vlaganju energije v stvarni svet, ki prizemljuje in omogoča materialni napredek, ki bo zgradil modernejšo hišo, namesto zastarele brunarice okrog katere se vse sesuva in kjer imajo duhovi, preteklost in arhaični svet spiritualnosti, ki ne priznava moči modernega znanstvenega sveta, moč, ki te lahko zelo močno sesuva. Zdi se mi, da te je soočenja z zamerami in bolečinami strah, vse to tiščoš nekam na stran, potlačuješ, zato jim daješ še dodatno moč. Zlata ribica simbolizira upanje, ki je temelj, ki drži našo psiho pokonci takrat, ko nam ne gre oziroma, ko dlje časa niso zadovoljene naše temeljne potrebe, sploh pa kontinuiran razvoj našega življenja. Mislim, da ima tvoj duhovni svet veliko arhaičnih, magičnih načinov razmišljanja. Namesto, da bi slabe izkušnje videla kot vrednost iz katere črpaš znanje, energijo in moč, jih vidiš kot čas, ko ti je bilo storjeno veliko slabega ali pa si tudi sama polna občutkov krivde. To te sesuva, namesto, da bi ta trupla bila gnoj za njive, ki bi dajale novo življenje. Trupla morajo umreti ! Mogoče bi opozoril na problem duhovne vodnice, ki deluje kot avtoriteta. Mislim, da njena avtoriteta ohranja duhove pri življenju in onemogoča, da trupla postanejo prst. Hkrati je pa ta duhovna vodnica popolnoma brez moči. Taki osebi res ni za zaupati. Skrbništvo za ta gozd mora prevzeti nekdo drug. P.S. Kljub načinu pisanja, gre za moje filme, ki mogoče s tabo nimajo nobene veze !

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 14:59:20 titud wrote on 24.12.2009 at 10:53:43: Devi wrote on 23.12.2009 at 16:23:13: Sanjala sem da z neko raziskovalno skupino hodimo po gozdu in iščemo gobe. Zrak je čist in jasen, barve so svetle in močne. Naenkrat opazim, da so tla prekrita s 5, 10 cm plastjo vode, prekrite z gozdnim listjem. Voda pod listjem je čista in gobe ki rastejo iz nje so pisane, nekakšne halucinogene gobe. Nekje na tleh naenkrat opazim zlate ribice, ki plavajo v nekem bazenčku. Ena je skočila ven in se duši. Nekdo pripomni, da take gobe rastejo samo nad trupli. Pomislim, kolk je v tem gozdu the gob. In se vprašam kaj je pod vodo in od kje tolko trupel. Nenadoma postane jasno, da je to nek poseben prostor poln duhov in imamo vodnico/skrbnico tega področja in posebno dovoljenje, da smo lahko tukaj. Drugače je celo to področje zaprto in divje. Smo v hiši in pojedli smo, je pozno popoldne. Določena sem, da grem pomit posodo. Ven, ker voda teče samo zunaj. Ko stopam proti vhodnim vratom, se zunaj slišijo zvoki ljudi, ki hodijo po poti mimo vhodnih vrat. Glasovi so normalni, sence, ki jih vidim padat skozi motno steklo vrat pa so čudne, prehitro bežeče, in vem, da tukaj ni nobenih ljudi. Obrnem se k skrbnici, ‘se pravi, da ljudje, ki hodijo tukej zunej, niso nujno živi,’ rečem in vsi se obrnejo vame. Med njimi je tud Darko. Občutek, da so srečni da ne rabijo it oni, moje nelagodje, nobenega nasveta, naj se znajdem kakor vem in znam. In ker vsi to pričakujejo in je to treba naredit, grem. Če ves čas pomivajo zunaj verjetno to ni nekej nemogočega. Stopim ven in k vodi. In se zavem, da sem edino živo bitje na tem prostoru. Imamo pogled na hišo. Lesena je, brunarica, domačna, topla. Hiša ne daje slutit, da v njej ni nikogar, ki bi mi bil blizu al pa na moji strani. Duhovi se nenadoma obrnejo proti meni. Z vseh strani prihajajo, iz gozda, pot nazaj v hišo mi je zaprta. Ko pomislim, da zdaj se bo pa zgodilo nekaj groznega, se v trenutku največje panike vse sesuje. Duhovi se v eksploziji vsi naenkrat nenadoma razblinijo v prah. ---- Še kar v istih krogih. Sanje so nek mix med medvedom in gradovoma. zgleda mi, ko da sem za zunanje okolje nekako poskrbela. Hiše se še kar neprijazne za bivanje. Ne vem, kaj bi z gobami in ribicami.. Men se vse skupaj vidi predvsem kot izčiščevanje. Čista voda (zlate ribice kot simboli čistosti tropskih morja, v katerih uspevajo), gozdna zemlja  (gobe kot simboli za rast iz do kraja pretvorjene žive mase v humus), čiščenje posode (odstranjevanje tistega, kar se še drži na posodah od zaužitega), duhovi (mesenosti očiščena telesa), prazna  hiša (očiščena bivajočih) .... Čiščenje preide v obsesijo/obsedenost, ki te ogrozi  in ki  se le prignano do skrajnosti  lahko sesuje samo vase...   "Čiščenje preide v obsesijo/obsedenost, ki te ogrozi  in ki  se le prignano do skrajnosti  lahko sesuje samo vase..." To se mi zdi zelo smiselno. Verjetno se lahko nekih psihičnih kolobocij rešimo samo na tak način. Vendar le v primeru, ko obsesija oziroma ponavljanje omogoči ozaveščanje. Le z ozaveščanjem težave se da karkoli spremeniti. Verjetno pa v tem primeru ne gre za neko izolirano težavo, ampak za kompleksno psihično dogajanje, ki je vedno v vsakem od nas. V tem smislu gre samo za očiščevanje nekega dela celote, ki več ni funkcionalen, mogoče celo v napoto novim, kvalitetnejšim stvarem, ki prihajajo. Npr. raziskovalni ekipi.

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 15:15:20 Devi wrote on 25.12.2009 at 13:47:23: Robi wrote on 24.12.2009 at 19:55:47: Pa pojdi naprej. Kaj se toliko obremenjuješ s preteklostjo, ki je samo še duh. :) ne obremenjujem se s preteklostjo. s tem da se bo ponovila, ker sem sama še zmer ista, se pa. To kar si napisala, jaz razumem kot obremenjevanje s preteklostjo. To pa zato, ker ne veš, ne razumeš, kaj se je s tabo v preteklosti sploh dogajalo. V tem smislu je to obremenjevanje smiselno, saj te bo le na tak način pripeljalo do razumevanja in s tem do preprečitve ponavljanja neželenih ponovitev. Mogoče pa niti ni slabo, da do ponovitve situacije pride. Konkretno življensko dogajanje je vedno bistveno bolj efektno in poučno od premlevanja preteklosti v mislih in s tem ustvarjanja bolečine. Naj se zgodovina ponovi, mogoče si se v preteklosti prehitro umaknila, zbežala iz neprijetne situacije in ti sedaj preostane samo to, da se spet soočiš z nečim, kar nisi dovolj predelala. Pač, moja misel.

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 15:21:17 wrote on 29.12.2009 at 01:11:03: Devi Začetek sanj bi bilo neko tvoje čustveno stanje voda in ribe v njej kot tvoje razpoloženje.  Gobe halucinogene povezane z mrtvimi pod površjem, kažejo na nekaj kar ti jemlje energijo in želiš pustiti za seboj, vendar je tu prisoten tudi strah. ( ribe v bazenčku tista ki skoči ven iz vode varnega bazna se duši ) ter naprej sanjska slika  kaže na tvojo ranljivost, notranjost hiše, se ti zdi varna ( hiša kaže na tvojo osenost in zidove s katerimi si se obdala ) zunaj pa preži nevarnost, strahovi. Tvoja varnost je v notranjosti hiše in tudi osebe v hiši,  ti pomenijo neko varnost, ustvarila si si nek varni svet, ki pa je iluzoren.  Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi, kot kaže sanjska slika se tudi duhovi po soočenju razblinijo v prah in te ne ogrožajo več. Lep pozdrav  :) Duhovi se v eksploziji vsi naenkrat nenadoma razblinijo v prah. Ne vidim ne duha ne sluha o tem, da je duhovi ne bi ogrožali. Ravno nasprotno.

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 15:28:00 Robi wrote on 29.12.2009 at 12:11:44: Quote: Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi Ta prepričanja, da se mora sama soočiti s kalupi, hkrati tudi ustvarjajo kalup. Zato občutek ujetosti. Devi veliko razmišlja, zato je težko govoriti o kalupih. Mislim, da se je že v preteklosti nekje govorilo, da se zaradi notranjega dogajanja pregreva in mi je Titudova intervencija s halucigenimi gobami, ki zastrupljajo možgane zelo smiselna. Beseda kalupi je na področju psihološkega dogajanja zelo plitka in kaže na poskus avtoritativnega pridiganja. Devi je daleč od kalupov in daleč od malomeščanskega vrednotenja. Če kalupi pomenijo miselne vzorce, je to spet zelo poenostavljeno. Miselni vzorci se zelo prepletajo, dogajanje je dinamično in je govor o kalupih nesmiseln.

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 15:34:18 Robi wrote on 29.12.2009 at 16:44:32: Quote: V bistvu raziskuješ namen raziskovanja, ki naj bi ti ga pojasnilo sanjsko okolje, vendar ti tega raziskovalno okolje zaradi kontaminirasti s samim namenom raziskovanja ne zmore razkrit, zato se se sesuje vase/razblini. Se strinjam. Ljudje smo zanimiva bitja. Težave, ki jih imamo v življenju se trudimo reševati z umom, kateri je pravzaprav vir teh težav. Podamo se na mukotrpno in dolgo pot, ki ji rečemo ozaveščanje in osvobajanje od sebe. S svojo zavestjo, ki seveda težko ugovarja omejitvam in resnicam uma, smo večkrat le žrtve in nevem kolikokrat od realnosti zahtevamo, da nam pokaže še drugi vidik resničnosti od tiste v katero verjamemo. Takorekoč živimo v neki kletki. Stene te kletke pa so zelo dobro zasidrane s prepričanji in strahom, ki nam preprečuje, da bi podrli te meje. Ves naš trud osvobajanja prazaprav temelji na tem, kako se počutiti svobodno v svoji kletki. Pri Devi je še posebej izrazita navezanost na ta prepričanja, ki se kaže kot zapiranje vase in strah. Seveda pa se navezanost in svoboda izključujeta. Večkrat se vprašam kaj je bolj boleče ....živeti z bolečino ali se sprijazniti s spremembami ? To razmišljanje se mi zdi zanimivo. Sam ga razumem skozi svoje razmišljanje, da je ozaveščanje v izolaciji od dinamike življenja lahko kontraproduktivno. Človek se izolira, zaradi pretiranega tuhtanja se začne pregrevati, bolečina naraste,.... Človek mora biti v funkciji, živeti, delovati, pa četudi ponovi stare neprijetne izkušnje. Ozaveščanje je smiselno vzporedno z življenskim dogajanje. Največja katastrofa je, če človek ni v funkciji, če njegovo življenje nima namena in smisla. Umakniti se za krajši čas, se odpočiti, nabrati energije, je smiselno,....kaj več pa je nevarno.

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 15:46:59 Devi wrote on 30.12.2009 at 22:09:20: Robi wrote on 30.12.2009 at 21:10:58: A se "dogaja" ponavadi takrat, ko nisi sama ? Ko pa si sama, pa si zadovoljna, ker se nič ne "dogaja",a hkrati pa nisi zadovoljna, ker si sama ? Če je to res, kar bi lahko bil vir teh "groznih" sanj in bitk. 'zmeša mi energijo', sem rekla. razlog za ščite niso zmer strahovi. včasih je sam to, da ne želiš da je določena energija v nekem procesu, ki teče, motena. usmerjanje pozornosti od znotrej navzven zmatra, poleg tega da nimaš nič pametnega za povedat, ker itak nisi zlo zavestno prisoten. bit sama mene ne moti. edin opazla sem, da sem jest rajš sama ko večina ljudi, ki jih poznam. in skoz primerjanje se včasih vprašam, a je to problem, a sem pač jest taka, al imam samo tako obdobje. k zmerej pa tud nisem rada sama :) ne bi še analizirala zaenkrat, tak da lahko se tle ustaviš. Spomnim se, ko si nekoč bila čisto iz sebe zaradi mojih vrtanj. Mislim, da so moja vrtanja dajala še dodatno moč tvojim vrtanjem vase. Vrtanja so zelo boleča, sploh pa, če je človek sam in predeluje preteklost. To je nevarno. Vrtanja so smiselna vzporedno z življensko dinamisko. Ta tvoja duhovna vodnica, ki pazi na duhove, je totalno neefektna. Prihaja do eksplozij. Hiška je lesena, topla, a majhna v nasprotju z duhovi, bolečinami. Človek sam si ne more zgraditi konkretne hiše. Lahko si zagotovi začasno toplo pribežališče. Za kaj več pa rabi varnost v družbi širšega kroga ljudi, partnerja, prijateljev, družbe. In razvija se skozi dinamiko teh odnosov. Bloditi po sebi v samoti je katastrofa. Zgleda da se tega zavedaš in poskušaš umirjati notranje dogajanje. Ampak nezavedno je dinamična zadeva, stvari se dogajajo same od sebe, proces tvojega življenja gre naprej, staraš se, smrt se bliža in če človek ne dela, kar bi moral, če ne uresničuje svojega sebstva, če ne jemlje resno strahov (duhov), ampak jih umirja s strokovnjakinjo za duhove-duhovno vodnico, je eksplozija logična. Kot da si v stanju, ko svojih strahov in bolečine sploh več ne vidiš, jo tlačiš nekam dol. Ma kaki kalupi, to so prazne besede, nizke vrednosti.

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 02.01.2010 at 17:10:14 murileon wrote on 02.01.2010 at 15:21:17: wrote on 29.12.2009 at 01:11:03: Devi Začetek sanj bi bilo neko tvoje čustveno stanje voda in ribe v njej kot tvoje razpoloženje.  Gobe halucinogene povezane z mrtvimi pod površjem, kažejo na nekaj kar ti jemlje energijo in želiš pustiti za seboj, vendar je tu prisoten tudi strah. ( ribe v bazenčku tista ki skoči ven iz vode varnega bazna se duši ) ter naprej sanjska slika  kaže na tvojo ranljivost, notranjost hiše, se ti zdi varna ( hiša kaže na tvojo osenost in zidove s katerimi si se obdala ) zunaj pa preži nevarnost, strahovi. Tvoja varnost je v notranjosti hiše in tudi osebe v hiši,  ti pomenijo neko varnost, ustvarila si si nek varni svet, ki pa je iluzoren.  Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi, kot kaže sanjska slika se tudi duhovi po soočenju razblinijo v prah in te ne ogrožajo več. Lep pozdrav  :) Duhovi se v eksploziji vsi naenkrat nenadoma razblinijo v prah. Ne vidim ne duha ne sluha o tem, da je duhovi ne bi ogrožali. Ravno nasprotno. Napisala sem, da jo duhovi ne ogrožajo VEČ po soočenju, ko se razblinijo v prah. Razen če je zate tudi prah ogrožujoč.

Title: Re: Devi Post by murileon on 02.01.2010 at 17:48:26 wrote on 02.01.2010 at 17:10:14: murileon wrote on 02.01.2010 at 15:21:17: wrote on 29.12.2009 at 01:11:03: Devi Začetek sanj bi bilo neko tvoje čustveno stanje voda in ribe v njej kot tvoje razpoloženje.  Gobe halucinogene povezane z mrtvimi pod površjem, kažejo na nekaj kar ti jemlje energijo in želiš pustiti za seboj, vendar je tu prisoten tudi strah. ( ribe v bazenčku tista ki skoči ven iz vode varnega bazna se duši ) ter naprej sanjska slika  kaže na tvojo ranljivost, notranjost hiše, se ti zdi varna ( hiša kaže na tvojo osenost in zidove s katerimi si se obdala ) zunaj pa preži nevarnost, strahovi. Tvoja varnost je v notranjosti hiše in tudi osebe v hiši,  ti pomenijo neko varnost, ustvarila si si nek varni svet, ki pa je iluzoren.  Želja po zaščiti, ki pa jo ne dobiš, vendar si močna sama in se moraš edino ti sama soočiti s svojimi strahovi in kalupi, kot kaže sanjska slika se tudi duhovi po soočenju razblinijo v prah in te ne ogrožajo več. Lep pozdrav  :) Duhovi se v eksploziji vsi naenkrat nenadoma razblinijo v prah. Ne vidim ne duha ne sluha o tem, da je duhovi ne bi ogrožali. Ravno nasprotno. Napisala sem, da jo duhovi ne ogrožajo VEČ po soočenju, ko se razblinijo v prah. Razen če je zate tudi prah ogrožujoč. V sanjah ne veljajo enake zakonitosti kot v stvarnem svetu. Sanje ne poznajo časa. V sanjah je vse sočasno. V sanjah je eksplozija, ki je realnost. Eksplozija sicer prinese neko sočasno razblinjanje v prah oziroma pavzo odrešitve, vendar so duhovi v resnici še vedno tam, ker so bili prisotni v teh sanjah. Gre za zanko, duhovi-eksplozija-razblinjanje in nazaj. Stopiti je treba iz zanke premlevanja v dogajanja polno življenje, kjer se človek kali in živi. Kar se praha tiče, verjetno so eksplodirale tudi halucigene gobe in dihati tak prah.....

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 02.01.2010 at 17:56:29 murileon wrote on 02.01.2010 at 15:28:00: Devi veliko razmišlja, zato je težko govoriti o kalupih. Mislim, da se je že v preteklosti nekje govorilo, da se zaradi notranjega dogajanja pregreva in mi je Titudova intervencija s halucigenimi gobami, ki zastrupljajo možgane zelo smiselna. Beseda kalupi je na področju psihološkega dogajanja zelo plitka in kaže na poskus avtoritativnega pridiganja. Devi je daleč od kalupov in daleč od malomeščanskega vrednotenja. Če kalupi pomenijo miselne vzorce, je to spet zelo poenostavljeno. Miselni vzorci se zelo prepletajo, dogajanje je dinamično in je govor o kalupih nesmiseln. Kaj je s teboj Murileon, beseda kalup tebi kaže na poiskus avtoritativnega pridiganja ?  Meni avtoriteno bolj deluje tvoje podajanje ocen o drugih in neko pokroviteljstvo, ki se ga greš. Podala sem razlago sanj Devi in po mojem mnenju so njene sanje dobre, ker se v sanjah samostojno sooči s strahom in ga premaga, dobesedno se to kar jo je bilo groza razblini, kar pomeni dobro in korak naprej, čeprav morda sanjska slika na prvi vtis ni rožnata. Poleg tega je pa že sanjska slika povezana s tem, kar ljudje povezujejo med samo, mrtvi in duhovi, ki ogrožajo, v resnici pa je okoli tega  veliko praznega govoričenja in strašenja in nič konkretnega.

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 02.01.2010 at 18:22:06 murileon wrote on 02.01.2010 at 17:48:26: V sanjah ne veljajo enake zakonitosti kot v stvarnem svetu. Sanje ne poznajo časa. V sanjah je vse sočasno. V sanjah je eksplozija, ki je realnost. Eksplozija sicer prinese neko sočasno razblinjanje v prah oziroma pavzo odrešitve, vendar so duhovi v resnici še vedno tam, ker so bili prisotni v teh sanjah. Gre za zanko, duhovi-eksplozija-razblinjanje in nazaj. Stopiti je treba iz zanke premlevanja v dogajanja polno življenje, kjer se človek kali in živi. Kar se praha tiče, verjetno so eksplodirale tudi halucigene gobe in dihati tak prah..... Ja zelo nevarno dihati tak zrak, lahko si celo zadet, tudi v sanjah  :) kjer seveda ne veljajo enake zakonitosti kot v strvarnem svetu. Tvoj verjetno ne pomeni nič, sanje so takšne kot so, dogajanja se ne spreminja, sanjalke ni ogrožal halucigeni prah ampak duhovi.

Title: Re: Devi Post by Robi on 02.01.2010 at 18:27:09 Quote: Sam ga razumem skozi svoje razmišljanje, da je ozaveščanje v izolaciji od dinamike življenja lahko kontraproduktivno. Človek se izolira, zaradi pretiranega tuhtanja se začne pregrevati, bolečina naraste,.... Človek mora biti v funkciji, živeti, delovati, pa četudi ponovi stare neprijetne izkušnje. Ozaveščanje je smiselno vzporedno z življenskim dogajanje. Največja katastrofa je, če človek ni v funkciji, če njegovo življenje nima namena in smisla. Umakniti se za krajši čas, se odpočiti, nabrati energije, je smiselno,....kaj več pa je nevarno. Se strinjam. Saj že v osnovi človek ni samotar in zato raste le skozi odnose (to sem bral tudi v Krishnamurtijevih knjigah). V glavnem. Seveda je fajn občasno se umakniti in razmisliti, predvsem zato, da se čustva umirijo in dajo prostor razumu. Poznam ljudi, ki so izolirani, ampak po drugi strani pa v njih vre od strahu, kar se pozneje pokaže kot fobija.

Title: Re: Devi Post by ajgor on 03.01.2010 at 09:18:07 V odnosu smo tako vseskozi. Vedno vzpostavljamo odnos, do vsega. Tudi do sanj in zato so sanje v času. Spoznanje tega vzpostavljanja odnosov ti da to "rast". Spoznanje samega sebe, kako vzpostaviš odnos do posamezne zadeve, ti razblini to razdvojenost, postane del tebe in s tem realni uvid brez časa. Lp,igor

Title: Re: Devi Post by Devi on 03.01.2010 at 13:25:01 murileon wrote on 02.01.2010 at 14:43:45: Zelo zanimivo se mi zdi nasprotje med RAZISKOVALNO EKIPO in DUHOVNO VODNICO, ki skrbi za to področje. Raziskovalna ekipa predstavlja moderen pristop, ki je povezan z modernim znanstvenim svetom, ki nas prizemljuje in nas rešuje iracionalnih strahov. Ampak v tem sanjskem svetu, je to raziskovalna ekipa samo po imenu. Svet je poln duhov, halucigenih gob, mogoče se najde kaka zlata ribica, ki pa nima šans za preživetje, kaj šele za izpolnjevanje želj. Nemoč te ribice kaže na utopičnost tega sveta, ki pa ima na tvojo psiho zelo močno in realno deluje. Duhovna vodnica si ti, ki verjame v arhaičen spiritualni svet, kjer se je moč moderne dobe ustavila nekje pri halucigenih gobah. Zamere in iracionalne strahove, ki jih simbolizirajo duhovi umrlih, ne zmoreš zakopati v zgodovino in jo imeti za učenje. Rešitev je, kot že nekoč v enih sanjah, v opravljanju vsakdanjih opravil, v pomivanju posode, v kelnarjenju, v delu, v vlaganju energije v stvarni svet, ki prizemljuje in omogoča materialni napredek, ki bo zgradil modernejšo hišo, namesto zastarele brunarice okrog katere se vse sesuva in kjer imajo duhovi, preteklost in arhaični svet spiritualnosti, ki ne priznava moči modernega znanstvenega sveta, moč, ki te lahko zelo močno sesuva. Zdi se mi, da te je soočenja z zamerami in bolečinami strah, vse to tiščoš nekam na stran, potlačuješ, zato jim daješ še dodatno moč. Zlata ribica simbolizira upanje, ki je temelj, ki drži našo psiho pokonci takrat, ko nam ne gre oziroma, ko dlje časa niso zadovoljene naše temeljne potrebe, sploh pa kontinuiran razvoj našega življenja tole so zanimive misli, ne nujno zarad povezave s sanjami, bolj zato, ker si tolk globoko posegel. ker ponavad si ti bolj znanstven, jest pa arhaična. jes recimo verjamem, da se zemlja čisti sama. sicer rabi svoj čas, medtem ko ga čistilne naprave ne. samo zemlja skoz čiščenje nekako evoluira, medtem ko čistilne naprave zgolj vzdržujejo neko vedno enako stanje in tud ne odstranjujejo vzroka onesnaževanja. murileon wrote on 02.01.2010 at 15:15:20: To pa zato, ker ne veš, ne razumeš, kaj se je s tabo v preteklosti sploh dogajalo. V tem smislu je to obremenjevanje smiselno, saj te bo le na tak način pripeljalo do razumevanja in s tem do preprečitve ponavljanja neželenih ponovitev. Mogoče pa niti ni slabo, da do ponovitve situacije pride. to že, samo ko je dovolj je dovolj. če ugotoviš, da delaš napake prov iz baze, moraš poseč v bazo, da jh popraviš. pač, če hočeš. če se temu izogibaš zdaj, jih boš moral enkrat pozneje. ne da se tega prov prestopit. murileon wrote on 02.01.2010 at 15:34:18: Ozaveščanje je smiselno vzporedno z življenskim dogajanje. Največja katastrofa je, če človek ni v funkciji, če njegovo življenje nima namena in smisla. Umakniti se za krajši čas, se odpočiti, nabrati energije, je smiselno,....kaj več pa je nevarno. jes sem čist pristaš življenjskega učenja, ne izolacije. izolacija lahko človeka zlo porine v močvirje enih iluzij, sam po drugi strani so pa tud ljudje z zlo debelo kožo, ki hodijo po takih močvirjih ne glede na to, kolk zlo so družbeno aktivni in bi jih ena izolacija zlo bližje samemu sebi približala. v tem trenutku, manj je hrupa okoli mene in misli drugih, več misli prihaja iz mene. kaj si želim, kaj rabim, čemu zaupam in čemu ne. mislim da si najbolj želim, da bi prišla tolk deleč, da bi se cel svet okol mene ustavil in bi lahko zlo naglas poslušala, kdo in kaj sem in kaj bi sploh rada. grozno je, da je svet tolk hudičevo glasen, glasovi v nas pa tolk tihi. hvala za razmišljanje, murileon.

Title: Re: Devi Post by murileon on 03.01.2010 at 13:54:24 "V tem trenutku, manj je hrupa okoli mene in misli drugih, več misli prihaja iz mene. kaj si želim, kaj rabim, čemu zaupam in čemu ne. mislim da si najbolj želim, da bi prišla tolk deleč, da bi se cel svet okol mene ustavil in bi lahko zlo naglas poslušala, kdo in kaj sem in kaj bi sploh rada. grozno je, da je svet tolk hudičevo glasen, glasovi v nas pa tolk tihi." Tole bi rekel, da je zate zelo pomembno. Kaže na tvojo stisko. Meni se je začelo dogajati, da kako reklamo, ki so simbol glasnosti in vsiljevanja, vidim stokrat in nimam pojma, da sem jo sploh kdaj videl. Zame je reklama manipulacija in tako brez vrednosti. Obstajajo trenutki slabosti, ko se me dotakne kaj, kar nima smisla, ampak načeloma mi je uspelo vzpostaviti filtre, ko do mene, tisto, kar za mene nima vrednosti, ne pride. Je pa hkrati treba tudi paziti, da filtri ne prestrežejo pametnih stvari. Skratka, meje in vrata v teh mejah, ki se jih naučimo odpirati tistim informacijam in ljudem in pojavom, ki so drobre in koristne za nas. Preveč informacij pa lahko preveč dvigne vrtljaje.

Title: Re: Devi Post by Robi on 03.01.2010 at 14:25:47 Quote: "V tem trenutku, manj je hrupa okoli mene in misli drugih, več misli prihaja iz mene. kaj si želim, kaj rabim, čemu zaupam in čemu ne. mislim da si najbolj želim, da bi prišla tolk deleč, da bi se cel svet okol mene ustavil in bi lahko zlo naglas poslušala, kdo in kaj sem in kaj bi sploh rada. grozno je, da je svet tolk hudičevo glasen, glasovi v nas pa tolk tihi." Zanimiva misel..Jaz to razumem, kot da živim življenje zaradi drugih in ne zaradi sebe. Kot, da je življenje le še en šiht več....

Title: Re: Devi Post by Robi on 03.01.2010 at 14:31:15 Quote: Tole bi rekel, da je zate zelo pomembno. Kaže na tvojo stisko. Meni se je začelo dogajati, da kako reklamo, ki so simbol glasnosti in vsiljevanja, vidim stokrat in nimam pojma, da sem jo sploh kdaj videl. Zame je reklama manipulacija in tako brez vrednosti. Verjetno si bil v otroštvu pogosto "manipuliran", v smislu : Če boš priden, boš dobil to in to....tvoji občutki pa so bili drugotnega pomena...

Title: Re: Devi Post by Bamby on 03.01.2010 at 20:10:20 Robi wrote on 03.01.2010 at 14:25:47: Quote: "V tem trenutku, manj je hrupa okoli mene in misli drugih, več misli prihaja iz mene. kaj si želim, kaj rabim, čemu zaupam in čemu ne. mislim da si najbolj želim, da bi prišla tolk deleč, da bi se cel svet okol mene ustavil in bi lahko zlo naglas poslušala, kdo in kaj sem in kaj bi sploh rada. grozno je, da je svet tolk hudičevo glasen, glasovi v nas pa tolk tihi." Zanimiva misel..Jaz to razumem, kot da živim življenje zaradi drugih in ne zaradi sebe. Kot, da je življenje le še en šiht več.... Jaz pa to razumem čisto drugače kot ti. Preprosto, hrup okoli nje je tako močan, da ne vidi vase, vsaj ne toliko kot bi si želela, oz. tako kot večina živih bitij je močno navezana na "zunanje luči". Dražljaji, ki prihajajo od zunaj zaslepljujejo notranje vzgibe. Vendar je ta "zunanji hrup" v glavnem samo toliko močan kot mu mi to sami dovolimo. Torej gre za željo, da bi uspela malo bolj utišati dražljaje, ki prihajajo od zunaj, da bi lahko bolj (zelo) močno pogledala vase. V bistvu si je že sama odgovorila kaj mora storiti. Že davno sem napisal tole misel: Glasba nastaja v tišini, svetloba pa v temi.

Title: Re: Devi Post by Robi on 03.01.2010 at 21:12:59 Quote: Torej gre za željo, da bi uspela malo bolj utišati dražljaje, ki prihajajo od zunaj, da bi lahko bolj (zelo) močno pogledala vase. Jaz sem razumel to, da se gre za misli.In vse misli, ki jih imam v glavi, so seveda moje in jih ustvarjam sam. Ustvarjam pa jih zato, ker mislim, da jih v določeni situaciji moram ustvarjati in to z nekim namenom. Kakšen pa je ta namen, pa je drugo vprašanje...

Title: Re: Devi Post by Bamby on 03.01.2010 at 22:14:00 Robi wrote on 03.01.2010 at 21:12:59: Quote: Torej gre za željo, da bi uspela malo bolj utišati dražljaje, ki prihajajo od zunaj, da bi lahko bolj (zelo) močno pogledala vase. Jaz sem razumel to, da se gre za misli.In vse misli, ki jih imam v glavi, so seveda moje in jih ustvarjam sam. Ustvarjam pa jih zato, ker mislim, da jih v določeni situaciji moram ustvarjati. Precej "upreproščaš" zadevo in jo že skoraj banaliziraš, še več, celo postavljaš dogmo. Misel je samo eden izmed petih čutov (okus, tip, sluh, vid, misel), ki jih ljudje posedujemo, s katerimi imamo stik z "zunanjim" svetom (vseh teh pet čutov je navezanih na zunanje subjekte/objekte).   ... in samo eden izmed teh petih čutov nam močno preprečuje, da bi spoznali tudi t.i. notranja doživetja. T.i. pravim zato, ker imajo v bistvu vsa naša čutenja sedež v nas samih, čeprav se zdi kot, da so posledica zunanjih akcij. Npr. okušamo sladko (občutenje, doživetje), ker jemo med (zunanji objekt), v bistvu pa se okus nahaja v "nas samih" (imamo to sposobnost). Če pa pomisliš malo globje pa vidiš, da je okus v bistvu darilo narave in ne naš izum za katerega bi se lahko trkali po prsih. Ničesar kar čutimo se ne more nahajati izven te narave v kateri se nahajamo. Lahko rečemo, da so vsa naša doživetja potencial narave. Alojz npr. bi temu rekel "galaksija in EM valovanje" z vsemi predponami "samo"(samospoznanje, npr.), tam se pač končajo njegove meje, ker tako kot nihče na tem svetu nima odgovora se pač zateče k dogmi, da "vse nima niti začetka niti konca in da je vse "vseobsegajoče"", "sokratno", skratka, da je vse vse. V bistvu enako kot bi rekel Bog. V tem se Prometejkovci nikjer ne ločijo od vernikov, samo, da si verniki ne domišljajo, da se grejo znanost. Svojo nesposobnost videti "vse" vzroke in posledice (kar je težnja znanosti), celo tiste najbolj očitne (po Etrexu) pač pripišejo svojemu "vseobsegajočemu" in "sokratnemu" "samospoznanemu" EM Bogu. Že pred leti sem napisal tole misel spodaj, ki je aluzija na izrek: "Mislim torej sem": Mislim torej nisem, čutim torej sem

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 03.01.2010 at 22:34:30 Bamby wrote on 03.01.2010 at 22:14:00: Misel je samo eden izmed petih čutov (okus, tip, sluh, vid, misel), ki jih ljudje posedujemo, s katerimi imamo stik z "zunanjim" svetom (vseh teh pet čutov je navezanih na zunanje subjekte/objekte).   Misel, da je eden izmed čutov ?  le od kje ti ta ideja in pozabil si na čut, vonj.

Title: Re: Devi Post by Robi on 03.01.2010 at 22:34:59 Quote: Če pa pomisliš malo globje pa vidiš, da je okus v bistvu darilo narave in ne naš izum za katerega bi se lahko trkali po prsih. Seveda ni naš izum. Naš izum je manipuliranje z občutki. Težimo k temu, da bi bili naši občutki vedno zadovoljeni v pravi meri. In tukaj se lahko potem trkamo po prsih, ker si zasluge pripišemo sebi. Nekdo je bolj uspešen, nekdo pa manj... Ne bi rad analiziral, ker je to Devina želja.

Title: Re: Devi Post by Robi on 03.01.2010 at 22:42:38 wrote on 03.01.2010 at 22:34:30: Bamby wrote on 03.01.2010 at 22:14:00: Misel je samo eden izmed petih čutov (okus, tip, sluh, vid, misel), ki jih ljudje posedujemo, s katerimi imamo stik z "zunanjim" svetom (vseh teh pet čutov je navezanih na zunanje subjekte/objekte).   Misel, da je eden izmed čutov ?  le od kje ti ta ideja in pozabil si na čut, vonj. Misel je ena izmed dimenzij, ki nas povezuje z zunanjim svetom. Lahko bi sicer rekel, da misli ne čutim, vendar v sanjah, ko telo spi in so le misli, ravno tako doživljam, kot da bi bilo resnično..pa čeprav so le misli....

Title: Re: Devi Post by Bamby on 03.01.2010 at 22:57:52 wrote on 03.01.2010 at 22:34:30: Bamby wrote on 03.01.2010 at 22:14:00: Misel je samo eden izmed petih čutov (okus, tip, sluh, vid, misel), ki jih ljudje posedujemo, s katerimi imamo stik z "zunanjim" svetom (vseh teh pet čutov je navezanih na zunanje subjekte/objekte).   Misel, da je eden izmed čutov ?  le od kje ti ta ideja in pozabil si na čut, vonj. Res je, sem se zmotil in pozabil, ker sem hitel in na hitro spisal vse tole. Skratka v mislih sem imel pet čutov in razum, ki ga tudi jemljem kot enega izmed čutov.

Title: Re: Devi Post by Devi on 04.01.2010 at 16:03:17 Bamby wrote on 03.01.2010 at 20:10:20: Glasba nastaja v tišini, svetloba pa v temi. Mislim torej nisem, čutim torej sem. bistvene.. thnx4shering :)

Title: Re: Devi Post by Eva on 04.01.2010 at 20:28:14 Devi wrote on 04.01.2010 at 16:03:17: Bamby wrote on 03.01.2010 at 20:10:20: Glasba nastaja v tišini, svetloba pa v temi. Mislim torej nisem, čutim torej sem. bistvene.. thnx4shering :) uau <3

Title: Re: Devi Post by Robi on 05.01.2010 at 04:56:39 Quote: Mislim torej nisem, čutim torej sem. Quote: Misel je samo eden izmed petih čutov ::)

Title: Re: Devi Post by ajgor on 05.01.2010 at 07:03:09 Bamby wrote on 03.01.2010 at 22:14:00: Misel je samo eden izmed petih čutov Mislim torej nisem, čutim torej sem[/size] Bedarije. Naj ti torej v tvoji temi kmalu zasije luč. Igra ti pa že tako in tako. Lp,Igor

Title: Re: Devi Post by Eva on 05.01.2010 at 15:07:46 EXCUSE ME, robi in ajgor a nam lahko povesta, kaj bi blo bl res/prou?

Title: Re: Devi Post by Robi on 05.01.2010 at 16:01:36 Jaz samo namesto besede "čutim", uporabljam "izkušam", torej kot "izkušnja". Če je misel eden izmed čutov, potem ne more hkrati misel zanikati obstoja, ki ga definirajo čuti. Sicer pa bistvo je isto. :)

Title: Re: Devi Post by ajgor on 06.01.2010 at 04:21:25 Eva wrote on 05.01.2010 at 15:07:46: EXCUSE ME, robi in ajgor a nam lahko povesta, kaj bi blo bl res/prou? Bedarija nima svojega nasprotja, ne-bedarija. Lahko jo olepšaš, ampak je še vedno bedarija. Lp,Igor

Title: Re: Devi Post by Eva on 06.01.2010 at 15:11:19 a, robi, tenks, za tvoj point wrote on 06.01.2010 at 04:21:25: Eva wrote on 05.01.2010 at 15:07:46: EXCUSE ME, robi in ajgor a nam lahko povesta, kaj bi blo bl res/prou? Bedarija nima svojega nasprotja, ne-bedarija. Lahko jo olepšaš, ampak je še vedno bedarija. Lp,Igor in kaj je tuki bedarija po tvojem?

Title: Re: Devi Post by Alojz in Sandib on 06.01.2010 at 16:19:48 Razum je naša življenjska danost. Če nimaš razuma potem ne zmorež razumsko izražati svojih občutkov ki jih sprejemaš prek čutil. Izražaš jih lahko nagonsko, ali pogojno kot rastline. Preko razuma opredeljujemo lastna čutila in občutke in celoten nadčuten svet kjer je razum' vodnik' do našega najglobjega bistva-  zavesti. Razum ni čutilo,ker razum naša čutila opredeljuje. Mislim torej sem! Drži ! Drži,da je Aristotel bil velik razumnik antičnega sveta,ki ga današnji samooklicani modreci ne zmorejo prerasti. Lp Alojz

Title: Re: Devi Post by Devi on 06.01.2010 at 16:29:58 jes se s tem ne strinjam.

Title: Re: Devi Post by Alojz in Sandib on 06.01.2010 at 16:43:39 Devi wrote on 06.01.2010 at 16:29:58: jes se s tem ne strinjam. Argumentiraj,zakaj se ne strinjaš! Jaz sem svoje povedal. Tudi jaz lahko napišem,da si ti zmešana,pa ne povem zakaj,si ti zmešana.

Title: Re: Devi Post by ajgor on 06.01.2010 at 20:25:11 Eva wrote on 06.01.2010 at 15:11:19: a, robi, tenks, za tvoj point wrote on 06.01.2010 at 04:21:25: Eva wrote on 05.01.2010 at 15:07:46: EXCUSE ME, robi in ajgor a nam lahko povesta, kaj bi blo bl res/prou? Bedarija nima svojega nasprotja, ne-bedarija. Lahko jo olepšaš, ampak je še vedno bedarija. Lp,Igor in kaj je tuki bedarija po tvojem? To Quote: Misel je samo eden izmed petih čutov Mislim torej nisem, čutim torej sem Lp,Igor

Title: Re: Devi Post by ajgor on 06.01.2010 at 20:33:23 Mislim torej sem; je kot vem rekel Descartes. Se je pa globoko motil. Identificiral se je z mislijo. Misel prihaja iz spomina, spomin je pa star in nikdar ne more biti popoln in ti zato izkrivlja resnico. Resnica je zato samo v sedanjosti v spominu je samo nepopolna zgodba. Lp,Igor

Title: Re: Devi Post by Eva on 06.01.2010 at 20:51:42 wrote on 06.01.2010 at 20:33:23: Mislim torej sem; je kot vem rekel Descartes. Se je pa globoko motil. Identificiral se je z mislijo. Misel prihaja iz spomina, spomin je pa star in nikdar ne more biti popoln in ti zato izkrivlja resnico. Resnica je zato samo v sedanjosti v spominu je samo nepopolna zgodba. Lp,Igor mislš Resnica je zato samo v sedanjosti v spominu _torj u mislih_ je samo nepopolna zgodba. kako pa vemo da se ni on glih tega spominjal, torej je. mislm, kako ti veš, da se je on motu, če zdj ne morta uskladit tvojga pa njegovga besednga zaklada? lol, eva se postavla za nekoga, k ga ni zravn, da bi se branu? sm si jest enkrat domišljala, da bi ta naslov njemu (decartesu) pomenu glih to. samospominjanje, torej je (knjige pa nism prebrala)

Title: Re: Devi Post by Alojz in Sandib on 06.01.2010 at 21:32:11 wrote on 06.01.2010 at 20:33:23: Mislim torej sem; je kot vem rekel Descartes. Se je pa globoko motil. Identificiral se je z mislijo. Misel prihaja iz spomina, spomin je pa star in nikdar ne more biti popoln in ti zato izkrivlja resnico. Resnica je zato samo v sedanjosti v spominu je samo nepopolna zgodba. Lp,Igor Imaš prav Igor Descartes.Se opravičujem-hitrost .Res je spomin varljiv. Lep primer je moja tditev. Aristotelov -Vem,da nič ne vem!! Sem zamenjal  z Descarteaovo mislijo. Lp Alojz Kdaj se vrneš?

Title: Re: Devi Post by Devi on 06.01.2010 at 22:01:05 wrote on 06.01.2010 at 20:33:23: Misel prihaja iz spomina, spomin je pa star in nikdar ne more biti popoln in ti zato izkrivlja resnico. jes sem sicer hotla citirat Krishnamurtija, sam besede bi ble iste- obenem Osho govori o razliki med umom in ne-umom in ju primerja z oblaki in nebom. in če sem prov dojela, Bamby ne govori o razumu, temveč umu.

Title: Re: Devi Post by Nahatee on 06.01.2010 at 22:09:43 Bamby wrote on 03.01.2010 at 22:57:52: Skratka v mislih sem imel pet čutov in razum, ki ga tudi jemljem kot enega izmed čutov.[/size] Kot omenja že Alojz, razum ni čutilo. Um je sedež čutil in skozi um in razum, so misli povezane s čutili, ni pa zato čutilo, ne um in ne razum.

Title: Re: Devi Post by ajgor on 07.01.2010 at 04:28:05 Eva wrote on 06.01.2010 at 20:51:42: wrote on 06.01.2010 at 20:33:23: Mislim torej sem; je kot vem rekel Descartes. Se je pa globoko motil. Identificiral se je z mislijo. Misel prihaja iz spomina, spomin je pa star in nikdar ne more biti popoln in ti zato izkrivlja resnico. Resnica je zato samo v sedanjosti v spominu je samo nepopolna zgodba. Lp,Igor mislš Resnica je zato samo v sedanjosti v spominu _torj u mislih_ je samo nepopolna zgodba. kako pa vemo da se ni on glih tega spominjal, torej je. mislm, kako ti veš, da se je on motu, če zdj ne morta uskladit tvojga pa njegovga besednga zaklada? lol, eva se postavla za nekoga, k ga ni zravn, da bi se branu? sm si jest enkrat domišljala, da bi ta naslov njemu (decartesu) pomenu glih to. samospominjanje, torej je (knjige pa nism prebrala) Kaj ti ni jasno? Jaz nisem nič usklajeval besednega zaklada z nikomer. Zaradi mene, se ti indeficiraj z mislijo, vendar je zabloda. Lp,Igor

Title: Re: Devi Post by M.L. on 07.01.2010 at 08:19:27 wrote on 06.01.2010 at 20:33:23: Mislim torej sem; je kot vem rekel Descartes. Se je pa globoko motil. Identificiral se je z mislijo. Misel prihaja iz spomina, spomin je pa star in nikdar ne more biti popoln in ti zato izkrivlja resnico. Resnica je zato samo v sedanjosti v spominu je samo nepopolna zgodba. Lp,Igor Vsaka misel se najprej porodi v srcu in še le nato iz srca potuje v možgane, da potem možgani aktivirajo telesne ude in ostalo, kar sestavlja materialno telo. Tako se duhovna misel pretvori v materialni razum. Misel je duhovne narave, zato se ne more porajati v možganah, ampak edino le v srcu, kjer je edini duhovni tempelj v človeku. Dokaz za to so podzavestni gibi ( refleksi ) telesa in njegovih udov, kjer razuma polni možgani odpovedo. In še en dokaz; misel dana iz srca pride v možgane in šele nato se možgani odločajo ali bodo misel udejanili ali pa ne, zato se misel nikoli ne porodi v možganih. Če bi se misel porodila v možganih, bi pa bila tudi takoj udejanjena. Descartes je imel zelo prav ob tej svoji trdivi. Dokler človek v sebi ne spozna misli je prav tako kot nič, šele ko spzna misel v sebi začne obstojati, ker se prebudi njegova Božanska bit. No pa lep pozdrav.

Title: Re: Devi Post by ajgor on 07.01.2010 at 09:11:10 M.L. ti verjetno misliš, kako si lep, pameten in duhoven. Kje se je to polrodilo, v srcu? Ima srce spomin? Srce nima spomina, deluje trenutno, brez časa, brez špekulacij in kalkulacij. Lp,Igor

Title: Re: Devi Post by Alojz in Sandib on 07.01.2010 at 13:17:34 ML Srce je organ našega telesa. Je podobno kot pulzar v galatičnem telesu.Srce je sestavni del naše biti.Tako kot ne moremo živeti brez glave,tako ne moremo brez srca.Vse je eno!!Mi Ti si mogoče mislil tisto 'moralno ovrednotenje' človek brez srca je zloben in človek s srcam je dober.To z našo debato o naših čutilih nima nič skupnega.

Title: Re: Devi Post by Devi on 07.01.2010 at 16:18:44 prosila bi, če se lahko tale debata premakne drugam hvala http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1262877315/0#0

Title: Re: Devi Post by Bamby on 09.01.2010 at 20:15:12 Devi wrote on 07.01.2010 at 16:18:44: prosila bi, če se lahko tale debata premakne drugam hvala http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1262877315/0#0 Hvala! za tole akcijo, bom sedaj imel priložnost v bližnji prihodnosti odgovoriti na nekatere poste, ker drugače se nisem več nameraval oglašati pod to temo (ki je zašla z osnovnega smisla), saj vsi vemo zakaj je nastala ta »specialna« rubrika o sanjah. Bom pa v zahvalo poskusil s kratko analizo enih tvojih sanj. Sanje me drugače ne zanimajo več kaj pretirano saj sem svoje že zdavnaj »dešifriral«, nekatere moje sanje so izrazito simbolične (vendar povezane z realnostjo mojega življenja) nekatere pa so tako povezane z realnostjo, da se celo v sanjah samih zavedam, da gre za sanje in da sanjam. Devi wrote on 10.06.2009 at 15:47:24: Mrtvo dekle Sanjala sem da sem v nekem velikem javnem prostoru. Zabava bo. Sedim na nekem kavču ob robu avle, ko prideta oče in hčer z radiem. Dekle je staro kakih 12 let. Plesala bo, mela predstavo. Nekje ob kavču je tv in zgleda kamera, zato bo vadila svoj nastop tukaj. Njen oče gre. Ona pleše. Dobro ji gre, neka milina je v njej, tud disciplina, dost vaje v nastopu. lepo jo je gledat, čeprov je pravzaprav ne gledam. V nekem trenutku se zgrudi in jes jo položim na kavč. Vem da je mrtva. Neke krvavitve možganske ima, verjetno od kakega udarca prej. Ker nekako vem, da je umrla, ne naredim nič. Medtem ko leži ob meni, razmišljam o njej. Se je spominjam, potrjujem njeno življenje, mi je žal zaradi nje, čeprav je ne poznam in ne vem o njej nič. V nekem trenutku pride k meni nekdo, mogoče moja mama. Vpraša po dekletu. Povem, da je mrtva. In pol se začne cela štala. V meni pritisne dvom. Kako si pa vedla da je res mrtva. Mogoče je padla v komo in če bi poklicala rešilca bi se jo še dalo rešit. Odidem po njenega očeta. On je že na zabavi. Vaša hčer je mela nesrečo, mu rečem.  Gleda me skoz očala, ki delajo njegove oči velike (za na blizu), komaj ga spravim od tam in prepričam da jo gre pogledat, ne verjame, da se ji je sploh lahko kaj zgodilo. Vsi so iz sebe zarad mrtvega dekleta in jes se počutim naenkrat krivo, ker je nisem poskušala reševat. Vem, da ko bodo gledali kamere, da bodo vidli, kako sem sedela ob njej kako uro čist u miru, ne da bi karkoli naredila. Sprašujem se, kakšen človek sem, da nisem naredila to, kar bi naredil kdo drug, če to pomeni da mi ni mar za druge. Po drugi strani vem, da je to samo vtis. Dekle je blo mrtvo. Tle ni blo več kaj za nardit. In za to, da pokažeš, da ti je nekdo mar, ne rabiš naredit drame. Po moje bi jo naredila, če bi jo blo treba. Po drugi strani sem se vprašala, če sem sposobna razlikovat, kdaj jo je treba naredit, kdaj pa ne. Pri meni se še kar umira, zgleda, zdej je to že trilogija. Možganske krvavitve pomenijo verjetno konec razmišljanja. In ko ni misli, ni ega in vzorca. Nekje v letih tega dekleta so se prekinli odnosi med nama z očetom. S tem, da to dekle in jest v tistih letih nisva niti mal podobne, prej lih kontra. Tud mi kaže razliko med lastnim občutenjem in obnašanjem, ki ga zahteva okolje. Nimam občutka, da mi bodo te sanje kmal jasne. Po mojem mnenju ne gre za kakšno fobijo v zvezi s smrtjo (čeprav se ta kar naprej ponavlja v tvojih sanjah) ampak gre za izrazito simboliko. ("Neke krvavitve možganske ima, verjetno od kakega udarca prej") Smrt ima v tem primeru funkcijo, da pojača intenzivnost občutka krivde oz. občutka negotovostiin dvoma ali si ravnala prav. Gre pri tebi, kot se mi zdi, da si včasih v kakšno stvar, ki si jo naredila zelo prepričana in tako tudi deluješ takrat ko si bila v situaciji izvajanja. Pozneje pa se ti dostikrat zgodi, da podvomiš v svoje prejšnje odločitve ali dejanja, posebno ko gre za tebi pomembne zadeve, … (»Kako si pa vedla da je res mrtva.«) … nakljub vsemu, da si bila takrat popolnoma prepričana, da ravnaš prav. Pri trem ti včasih »pomagajo« tudi drugi ljudje, … (»Sprašujem se, kakšen človek sem, da nisem naredila to, kar bi naredil kdo drug«) … zadostuje že en njihov pogled ali kratka pripomba in že se ti lahko zgodi, da začne črv dvoma o svojem prejšnjem ravnanju glodati v tebi. Kot, da bi se dala zelo lahko prepričati od strani drugih. Naenkrat postaneš nezaupljiva do svojega prejšnjega ravnanja in sledi včasih dolgotrajno samospraševanje, ki načenja tvojo stabilnost in zaupanje v sebe. In zanimivo, ko se ponovno znajdeš v situaciji, da se je spet potrebno odločiti o nečem pomembnejšem ravnaš mnogo bolj odločno in samozavestno kot bi se dalo sklepati po  tvojem dvomu in samospraševanju, ki potem pozneje sledi. (»Dekle je blo mrtvo. Tle ni blo več kaj za nardit.«) Kot bi želela še enkrat podoživeti situacijo, ki je ni več  in se skozi vživljanje v njo še enkrat prepričati ali si ravnala prav ali ne. Gre tudi za tvoje razočaranje nad drugimi. Če od njih pričakuješ kakšno pomoč se ti zdi, da te pustijo na cedilu oz. so nezainterisirani nad tvojimi problemi. (»Gleda me skoz očala, ki delajo njegove oči velike (za na blizu), komaj ga spravim od tam in prepričam da jo gre pogledat«) In gre tudi za tvoj prevelik  poudarek temu  kaj neki si bodo drugi mislili o tebi. (»Vem, da ko bodo gledali kamere, da bodo vidli, kako sem sedela ob njej kako uro čist u miru, ne da bi karkoli naredila.«)

Title: Re: Devi Post by Devi on 10.01.2010 at 16:24:47 Bamby wrote on 09.01.2010 at 20:15:12: Hvala! za tole akcijo, bom sedaj imel priložnost v bližnji prihodnosti odgovoriti na nekatere poste, ker drugače se nisem več nameraval oglašati pod to temo.. ja, ni panike :) sej lahko bi jo tud sam prestavil koneckoncev Quote: Po mojem mnenju ne gre za kakšno fobijo v zvezi s smrtjo (čeprav se ta kar naprej ponavlja v tvojih sanjah) ampak gre za izrazito simboliko. ne, nimam neke fobije al pa fascinacije do smrti al kakorkoli. sem jo pa že dost zgodej začela jemat kot en absolut, ozadje, pred katerim določene stvari v življenju dobijo drugačno vrednost, odnosnost oz podobo. človek more imet nekej, po čemer meri stvar, da se ne izgubi v lastnih čustvenih reakcijah. in to mi je prišlo že tolk v navado, da dokler nisi tegale omenil, nisem sploh opazila poante vrednotenja samega absoluta smrti v sanjah.. hudo dobra poanta Quote: ...Gre pri tebi, kot se mi zdi, da si včasih v kakšno stvar, ki si jo naredila zelo prepričana ...Pozneje pa se ti dostikrat zgodi, da podvomiš v svoje prejšnje odločitve ali dejanja, ...Pri trem ti včasih »pomagajo« tudi drugi ljudje, … ...sledi včasih dolgotrajno samospraševanje, ki načenja tvojo stabilnost in zaupanje v sebe. ...ko se ponovno znajdeš v situaciji, da se je spet potrebno odločiti o nečem pomembnejšem ravnaš mnogo bolj odločno in samozavestno kot bi se dalo sklepati po  tvojem dvomu in samospraševanju, ki potem pozneje sledi. ...Gre tudi za tvoje razočaranje nad drugimi. ...In gre tudi za tvoj prevelik  poudarek temu  kaj neki si bodo drugi mislili o tebi. samospraševanje je dobro, bog se me usmili če bom kdaj začela verjet, da imam najbolj prav sam ne glede na vse, je treba najprej poslušat, kaj sam veš in čutiš razočaranja so dostkrat lasten kiks, ne napaka drugih. in bojda se nedolžnost iz mladost da povrnit skoz leta. in v bistvu nikol nisem prov marala, da bi si drugi sploh karkoli mislili o meni. sam zgleda okol tega nimam prov dost besede. zato se trudim, da bi me to vsaj čimmanj motilo. dobro bereš karakterje, drugač.. sam to sem že vedla ;) hvala

Title: Re: Devi Post by Robi on 11.01.2010 at 04:55:18 Quote: da dokler nisi tegale omenil, nisem sploh opazila poante vrednotenja samega absoluta smrti v sanjah.. Smrt v sanjah pomeni le konec nekega obdobja. Quote: razočaranja so dostkrat lasten kiks, ne napaka drugih. in bojda se nedolžnost iz mladost da povrnit skoz leta. ja..če ve človek odpuščati sebi...

Title: Re: Devi Post by Devi on 11.01.2010 at 15:51:37 Robi wrote on 11.01.2010 at 04:55:18: Smrt v sanjah pomeni le konec nekega obdobja. kako veš?

Title: Re: Devi Post by Robi on 12.01.2010 at 12:51:37 Sem bral izkušnje drugih, pa tudi na podlagi tvojih izkušenj in doživljanja sklepam, da gre za to. Smrt pomeni konec in hkrati začetek...Pomeni začetek v novo obdobje, je odraz novih spoznanj, je začetek sprememb v subtilejše zaznavanje...odraža začetek neke nove poti, novih odločitev.....

Title: Re: Devi Post by Devi on 27.05.2010 at 17:31:57 po enih miljon letih, končno spet ene sanje.. Sanjala sem, da najemam za živet hišo, ki je bila od neke znane, umrle, pisateljice. Njena hči me je spustila v stanovanje in dnevna/delovna soba je bila videt točno taka, kot bi jo človek zapustil in se pol nekej let ne bi več vrnil noter. Vidlo se je, da se je v prostoru živelo. Povsod so ble nastlane knjige, soba je bla polna prenapolnjenih knjižnih omar, foteljev, nastlanih stolov in mizic. Povsod je blo polno knjig, zapiskov, zbranih stvari, CD-jev z zbirkami knjig. Šnofala sem po policah in dosti knjig sem poznala, imam doma, že brala, nekej je blo pisateljičinih, zdelo se mi je da bi lahko raziskovala mesce pa bi še zmer odkrivala not nove stvari, skrivnosti, modrosti, vse je blo tam, odkrito, skrito, zanimivo. Kar prsti so me srbeli, da bi spustila zraven. Hči se je opravičevala, češ da bodo to vse pospravli, preden se bom vselila, jes pa sem samo molila, da bi vse pustli točno tako kot je in da ne bi pobrali ven ničesar. Zdelo se mi je, da noben ne razume vrednosti ustvarjalnega kaosa prostora. Življenjskega dela ustvarjalne ženske. Jes pa ne bi spremenila ničesar, samo vse bi pregledala, spoznala in potem razširila, dodajala. Vedla sem da je bla hiša dolgo prazna, blo je precej prahu in čez sobo so se parkrat zapodile neke čudne živali in vedla sem da bi blo treba vse to najprej spucat. Nič me ni motilo. Hotla sem samo živet tam, ker se mi je zdelo, da bi moglo bit življenje v točno tej hiši, točno tem prostoru.. srečno.   dost berem zadnje čase in mal sem se že obremenjevala s tem, da lahko človek zarad knjig zapostavlja življenje. bi rekla, da je bil to drugačen pogled na vse skupej. hiša ni bla moja, to ni blo moje življenje, sam je zgledlo kot zlo polno življenje. in polnosti v življenju ne naredi nujno to, da si genij in rešiš svet. in ponavad si ne moreš izbirat tega, kar boš imel rad. lahko pa mogoče kdaj z minimalnimi spremembami iz problema narediš rešitev.

Title: Re: Devi Post by Robi on 27.05.2010 at 20:07:56 Quote: dost berem zadnje čase in mal sem se že obremenjevala s tem, da lahko človek zarad knjig zapostavlja življenje. Jaz si sanje razlagam, kot odsev tega, kar doživljaš čez dan..Tvoj um, ki je hiša, je že poln raznih knjig in zgodb.... Sanje le na svoj način, to je brez tvoje interpretacije, razlagajo tvoje občutke in realnost.

Title: Re: Devi Post by titud on 28.05.2010 at 12:34:44 Dosti realistična (nefantastična) vsebina tvojih sanj me potrjuje v  tezi,  h kateri se nagibam zadnje čase: da so (tudi)  sanje realno (tisto z veliko začetnico) samo po sebi in ne zgolj udeleženo v njem  v nekem simboličnem smislu, ki bi zahtevalo tradicionalno psihonalitično analizo/interpretacijo, s pomočjo katere bi se šele dokopalo do realnega (tistega z veliko začetnico, ki se skriva v ozadju). Da je realno nedeljeno in da je budna realnost vsebovana v sanjski in sanjska v budni.

Title: Re: Devi Post by Devi on 28.05.2010 at 15:58:00 bi rekla, da so te stvari precej odvisne od sanjalca in tematike sanj. sanje so lahko debata, pripomoček, podpora. lahko od njih pričakuješ, da so take, čimbolj jasne in realne in da si z njimi takoj pomagaš. če so ti sanje zgolj sanje in nočeš iz njih brat in si z njimi pomagat, je čist možno, da podzavestni in zavestni svet tolk ločiš, da hodiš v sanje samo sanjat in se podzavest neha trudit, da bi bla sporočila na prvi pogled jasna in prepoznavna in jih zavije v simbole, ki sporočila še zmer vsebujejo, zavest se pa ne obremenjuje s tem, da bi jih prepoznala in se ne počuti od njih ogroženo. bi tud rekla, da določene vsebine, ki zavest ali podzavest bolijo ali so ji zlo neprijetne, prej pridejo na plan skozi tolk zapleteno simboliko, da moraš zlo dolg o njej razglabljat (in rušit blokade okoli neke točke), kot pa skoz kako zlo realno sliko.. tako kot v kaki dost težki debati, ki se je nočeš prov it, okolišiš, nakazuješ in govoriš o posrednih stvareh, čeprov bi lahko vse skupej izrazil v enem samem jasnem stavku.

Title: Re: Devi Post by titud on 31.05.2010 at 13:39:11 Kritiki klasične (freudovske) analize sanj ugotavljajo, da nezavedne želje ni mogoče zreducirati na 'normalni miselni niz', saj je že od začetka bistveno potlačena  in v normalnem jeziku vsakdnje komunikacije  nima 'originala'. To je razlog, zakaj interpretacije sanj ali simptomov ne smemo reducirat na prevod 'latentnih misli sanj' v 'normalen' jezik intersubjektivne komunikacije. Struktura sanj je trojna: manifestna vsebina sanj, latentna vsebina (misel) sanj in nezavedna želja, ki je artikulirana v sanjah. Ta želja se 'pripne' na sanje, vrine se v presledek med latentno misel in manifestno vsebino; v odnosu do latentne misli tako ni bolj 'skrita/globlja', pač pa bistveno bolj na 'površini', nastopa zgolj kot forma sanj. Frojd sanje jemlje kot posebno obliko mišljenja, ki jo omogočajo okoliščine med spanjem (in ne kot nepomembno zmedo/motnjo, ki jo povzročajo psihološki procesi in ki kot taka nima nobene zveze s pomenjanjem). S tem  je  naredil ključni korak k hermetičnemu pristopu oz. k  dojemanju sanj kot pomembnega fenomena, kot posrednika potlačnega sporočila, ki naj ga razkrije interpreatvni postopek. Freudu samemu s tem interprativnnim postokom  ni uspelo priti do potlačenega/jedra sporočila, saj je bil fasciniran nad tem jedrom pomnjenja, nad skritim pomenom sanj oz. nad vsebino, ki se skriva za formo sanj. Zato je že sam je ugotavljal,  da je potrebno pozornost preusmeriti  na formo samo, na delo sanj, ki so mu bile podvržene 'latentne misli sanj'. Tko da v kolikor jest to razumem ne obstaja neka preobstoječa/potlačena/latentna   misel, ki bi  se v procesu sanjanja preoblikovala v neko manifestirano misel iz katere bi se s pravilno interpretecijo dalo dokopat do njenega predobstoječega pomena. Edina uporabna realnost  sanj je tako lahko le sama (površinska) forma sanj brez  skritega 'originala', ker ta ne obstaja oz. je konstruiran  retrogardno, kot tak pa je lahko  rezultat postopka neke analize/interpretacije le zato, ker  (pred)obstoj takega originala sama (zmotno) predpostavlja...

Title: Re: Devi Post by Devi on 31.05.2010 at 16:37:54 titud wrote on 31.05.2010 at 13:39:11: Edina uporabna realnost  sanj je tako lahko le sama (površinska) forma sanj brez  skritega 'originala', ker ta ne obstaja oz. je konstruiran  retrogardno, kot tak pa je lahko  rezultat postopka neke analize/interpretacije le zato, ker  (pred)obstoj takega originala sama (zmotno) predpostavlja.. a ni tole kot bi šel človek iz ene skrajnosti v drugo? men se zdi velik sanj večplastnih.. že samo žvadi v sanjah nikol niso samo žvadi.. nekej pove vsebina sama in simboli v njej.. je pa zmer še neka splošna forma, ki je latentna in kolikor zaobjema določen problem, zmer zaobjema še nekej dost širšega. mislim, sej ne da bi to širšost že kdaj dojela.. sam skos imam občutek, da je. ko da gledaš uno sliko iz pik in nikol ne zmoreš pogledat dovolj od daleč, da bi se ustvarla podoba..

Title: Re: Devi Post by Robi on 31.05.2010 at 20:40:02 Quote: nekej pove vsebina sama in simboli v njej. Človek je itak simbolično bitje. Zato je interpretacija realnosti popolnoma subjektivna. Interpretacija je odvisna od tega, v kakšnem odnosu smo z določenim simbolom. Kar pomeni, kakšne občutke prebudi v nas določen simbol. Ker med sanjanjem naš ego spi, možgani naše občutke na nek način konvertirajo nazaj v simbole in tako ustvarijo navidezno resničnost. Tako se ta krog zunanjega in notranjega sveta "pokrije". Tako naši možgani in hkrati samo vesolje vzdržuje ravnovesje. Da bi človek razumel sanje, išče skupne značilnosti določenih simbolov. Vendar, ker je človek edinstven, je treba sanje razlagati tudi individualno.

Title: Re: Devi Post by titud on 01.06.2010 at 09:34:32 Devi wrote on 31.05.2010 at 16:37:54: a ni tole kot bi šel človek iz ene skrajnosti v drugo? men se zdi velik sanj večplastnih.. že samo žvadi v sanjah nikol niso samo žvadi.. nekej pove vsebina sama in simboli v njej.. je pa zmer še neka splošna forma, ki je latentna in kolikor zaobjema določen problem, zmer zaobjema še nekej dost širšega. mislim, sej ne da bi to širšost že kdaj dojela.. sam skos imam občutek, da je. ko da gledaš uno sliko iz pik in nikol ne zmoreš pogledat dovolj od daleč, da bi se ustvarla podoba.. Po moje bi se blo potrebno odrečt ambiciji, da je z odkrivanjem plasti pod pod plastjo kot v arheologiji moče prit do 'originala', na katerem je utemeljena vrhnja plast (manifestna vsebina) sanj. Po frojdu naj bi tičala spodaj potlačena latentna  misel, do katere se je mogoče dokopat s psihoanlitičnim postopkom. Kaj pa če v ozadju ni nobene latentne misli, nobenega jedra, zakamufliranega pod masko simbolov in do katerega bi se lahko dokopali po principu lupljenja čebule? Kaj pa če je vse, kar imamo in s čimer lahko razpolagamo, le  manifestativna vsebina sanj kot edina oblika realizacije želje, ki vsako misel že v svojem  zametku (v kali)  prekvasi  na način, da zadovoljuje zgolj samo sabe? Da se zaradi tega ni mogoče dokopat do prikrite (latentne) vsebine misli, ker se ta sploh še ni uspela razvit in da je edino razvito (razvidno) tisto, ki se izrazi kot manifestetativna oblika sanj, zadaj katere ni ničesar razvidnega (oziroma je vse 'zadaj razvidno' zgolj  produkt naše želje/potrebe po tem, da bi obtajalo in zato  naša naknadna kreacija, ki opravlja vlogo nekakega tolažnika/zavetja pred mnogokrat kruto resničnostjo sanj)? Res je to precej radikalna verzija interpretacija  sanjske realnosti, ampak kot rečeno tako realnost je laže ugledat in sprejet prav skozi interpretacijo sanj kot so bile tiste tvoje, ki niso bile tako krute, da bi bi bilo treba iskat njihov 'izvor' oz. zavetje v neki 'latetni misli' v njihovem jedru...

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 01.06.2010 at 09:38:41 Devi wrote on 27.05.2010 at 17:31:57: po enih miljon letih, končno spet ene sanje.. Sanjala sem, da najemam za živet hišo, ki je bila od neke znane, umrle, pisateljice. Njena hči me je spustila v stanovanje in dnevna/delovna soba je bila videt točno taka, kot bi jo človek zapustil in se pol nekej let ne bi več vrnil noter. Vidlo se je, da se je v prostoru živelo. Povsod so ble nastlane knjige, soba je bla polna prenapolnjenih knjižnih omar, foteljev, nastlanih stolov in mizic. Povsod je blo polno knjig, zapiskov, zbranih stvari, CD-jev z zbirkami knjig. Šnofala sem po policah in dosti knjig sem poznala, imam doma, že brala, nekej je blo pisateljičinih, zdelo se mi je da bi lahko raziskovala mesce pa bi še zmer odkrivala not nove stvari, skrivnosti, modrosti, vse je blo tam, odkrito, skrito, zanimivo. Kar prsti so me srbeli, da bi spustila zraven. Hči se je opravičevala, češ da bodo to vse pospravli, preden se bom vselila, jes pa sem samo molila, da bi vse pustli točno tako kot je in da ne bi pobrali ven ničesar. Zdelo se mi je, da noben ne razume vrednosti ustvarjalnega kaosa prostora. Življenjskega dela ustvarjalne ženske. Jes pa ne bi spremenila ničesar, samo vse bi pregledala, spoznala in potem razširila, dodajala. Vedla sem da je bla hiša dolgo prazna, blo je precej prahu in čez sobo so se parkrat zapodile neke čudne živali in vedla sem da bi blo treba vse to najprej spucat. Nič me ni motilo. Hotla sem samo živet tam, ker se mi je zdelo, da bi moglo bit življenje v točno tej hiši, točno tem prostoru.. srečno.   dost berem zadnje čase in mal sem se že obremenjevala s tem, da lahko človek zarad knjig zapostavlja življenje. bi rekla, da je bil to drugačen pogled na vse skupej. hiša ni bla moja, to ni blo moje življenje, sam je zgledlo kot zlo polno življenje. in polnosti v življenju ne naredi nujno to, da si genij in rešiš svet. in ponavad si ne moreš izbirat tega, kar boš imel rad. lahko pa mogoče kdaj z minimalnimi spremembami iz problema narediš rešitev. Meni pa te sanje precej potrjujejo natančno tvojo razlago. Morda se obremenjuješ zaradi pogleda drugih na življenje, ki ni nujno enako tvojemu. Ampak v teh sanjah je bogat vir ustvarjalnosti. Po moje sanje dostikrat pokažejo tisto, kar intuitivno veš, je pa včasih zamegljeno zaradi zunanjih vplivov. Domnevam, da so sanje izraz našega najglobljega intuitivnega dela, ki se v budnem stanju težje izrazi, ker je blokiran z zunanjimi dražljaji.

Title: Re: Devi Post by Devi on 01.06.2010 at 16:31:47 Naslednji noč sem mela čudne sanje.. Sanjala sem, da sem z nekimi ljudmi na pohodu v naravo. Po dnevu hoje smo se znašli v neki koči sredi divjine. Ko se je znočilo, so šli drugi spat. Jes se nisem čutila blizu tem ljudem, zato sem se vrnila v mesto. Peljala sem se z avtom po nekih avtocestah okrog mesta, ko je zvonil telefon. A ti si pa kar šla, je rekel tip. Bil je edini moj prijatelj med njimi, vsaj po njegovem klicu sem dojela, da sva si blizu, oz tel, klic me je spomnil na nekakšno sorodnost. Pridi nazaj, ne moreš me pustit samega tukaj z njimi. Odločila sem se, da res ne, da bova spaljala stvari skupej do konca. Prinesi mi cigarete, če si že tam, ker mi jih je zmanjkalo. Kaj kadiš sem rekla. Rekel je nekaj, kar mi je zvenelo ko filter 57, če pa nimajo pa road 96 (ne spomnim se več, le da sem razmišljala o nenavadnem imenu). Ko sem se vrnila v kočo je bla v njej čista tema. Iskala sem stikalo za luč. Ko sem ga prižgala, je nekdo rekel, no končno si tukej. Na podboju na drugi strani prostora je slonel neki nevaren tip, ki prej ni bil v družbi. Pomisla sem, zdej mi bo nekej naredil. Prijatelj mi je nastavil past. Vedla sem, da so vsi ostali mrtvi. Truplo neke ženske je ležalo na tleh. Nisem točno vedla, kaj je na stvari. Nisem bla prepričana, da me bo ubil. Čeprav sem čutila, da bi me lahko. Nisem bla niti prepričana, da je ubil druge. Ampak bil je prijatelj mojega prijatla. In lahko da jih je ubil za mene. te sanje mi ne grejo iz glave, ker v njih nimam nobenih moralnih zadržkov. v večini zadnjih sanj sem bla vedno v družbi nekih ljudi, ki sem jih komaj poznala in mi nikol niso bli blizu in nikol nisem uživala v njihovi družbi. tukaj se z ljudmi končno nekaj zgodi. in mene nič kej posebej ne moti, da jih nekdo ubije (če jih) oz da so mrtvi. V bistvu mi odleže. celo sama ideja, da bi jih nekdo ubil za mene, mi ni grozna, ampak prej fascinantna. iz sanj sem izbrskala par simbolov, ki se mi zdijo poudarjeni v tem obdobju. cigareti pomenijo neko zasvojenost. jes sicer kadim sam se s tem ne obremenjujem. se pa obremenjujem zarad branja (sanje prejšnje noči). neka zasvojenost je tukej ključ do tega, da nekej meni neljubega umre. to da ostanem sama s prijateljem, ki ga komej poznam in nekim tipom, ki bi bil lahko morilec, me ne moti, prej mi je zanimivo.

Title: Re: Devi Post by titud on 02.06.2010 at 09:15:39 V sanjah se nadaljuje proces (samo)čiščevanja, v katrem tako kot v enih prejšnjih sanjah (eksplozija duhov) ne sodeluješ aktivno, vendar se  za  rezultate tega  čiščenja ne čutiš osebno odgovorna oz.  nimaš nobenih moralnih zadržkov. Fascinacija nad aktom čiščenja je ža kar  morbidna, saj vključuje tudi možnost, da si sama objekt/žrtev tega pobijanja. Po moje prav povezuješ obesedensot s čiščenjem z odvisnostjo (ki je vedno potencialno morbidna - odvisnež uživa v uničevanju samega sebe, čeprav se tega ne zaveda oz. si noče priznat), tako  da je po moje potreben precej močan zavesten napor, da se premaga to nezvedno željo po samouničenju, izraženo skozi obsesivno potrebo po (samo)očiščenju...

Title: Re: Devi Post by Devi on 02.06.2010 at 17:00:31 hvala za tale uvid.. ! zdej si že dvakrat smrti nekako povezal s čiščenjem, odvisnostjo in morbidnostjo. v bistvu ne bom zanikala, ampak resno premisla, ker zlo verjetno imaš na določenem nivoju zlo prav. po drugi strani se mi zdi da sanje zaživijo zares šele pri nevarnosti in potencialu 'nevarne' družbe. tukej se začne moje zaresno zanimanje, uno resnično, iz vzgiba duše, ne iz vljudnosti. ko da se tukej nehajo poze in igre in začne resničnost, svobodnost (recimo občutek do prijatelja v sanjah je sorodnost in pri tem občutku gre za nekakšno bratstvo po duši, oz za prepoznavanje dušnih potreb, ne družbenih). družbene potrebe in njih prilagajanje, pa je mene vedno dušilo in se mi zdi da me po svoje še bl vežejo in ubijajo kot sama smrt. kakor pravijo, pri smrti samo umreš. mučenje je hujše. a niso te smrti v mojih sanjah ravno tiste vrste latentna misel, katero ravnokar poskušaš zanikat? ne glede na to da sanje projecirajo tudi neko trenutno problematiko, obstaja v njih nek splošen podton, ki poskuša prerinit v zavest neko večji, pomembnejši problem, na katerega bi blo dobro postat pozoren..

Title: Re: Devi Post by Eva on 02.06.2010 at 17:18:56 to, kar si rekla, "po drugi strani se mi zdi da sanje zaživijo zares šele pri nevarnosti in potencialu 'nevarne' družbe. tukej se začne moje zaresno zanimanje, uno resnično, iz vzgiba duše, ne iz vljudnosti. ko da se tukej nehajo poze in igre in začne resničnost, svobodnost " se mi veliko pojavlja u majevskem oraklju. burst old bonds and limitations, move beyond what is familiar into the unknown, experience your fears subjectively, learn what unresolved issues you are holding in, embrace your humanness, invite processes into your life that will help you with all encompasing transmutation, expandyour viewpoints, embrace your divinity, you are the wisdom you seek.  ;D

Title: Re: Devi Post by Devi on 02.06.2010 at 18:22:55 [smiley=1grin1.gif] koji trenutek koja ista misel božanska.si hvala, Eva

Title: Re: Devi Post by Eva on 02.06.2010 at 19:16:08 Devi wrote on 02.06.2010 at 18:22:55: [smiley=1grin1.gif] koji trenutek koja ista misel božanska.si hvala, Eva your timing! =D

Title: Re: Devi Post by titud on 03.06.2010 at 08:51:48 Devi wrote on 02.06.2010 at 17:00:31: hvala za tale uvid.. ! zdej si že dvakrat smrti nekako povezal s čiščenjem, odvisnostjo in morbidnostjo. v bistvu ne bom zanikala, ampak resno premisla, ker zlo verjetno imaš na določenem nivoju zlo prav. po drugi strani se mi zdi da sanje zaživijo zares šele pri nevarnosti in potencialu 'nevarne' družbe. tukej se začne moje zaresno zanimanje, uno resnično, iz vzgiba duše, ne iz vljudnosti. ko da se tukej nehajo poze in igre in začne resničnost, svobodnost (recimo občutek do prijatelja v sanjah je sorodnost in pri tem občutku gre za nekakšno bratstvo po duši, oz za prepoznavanje dušnih potreb, ne družbenih). družbene potrebe in njih prilagajanje, pa je mene vedno dušilo in se mi zdi da me po svoje še bl vežejo in ubijajo kot sama smrt. kakor pravijo, pri smrti samo umreš. mučenje je hujše. a niso te smrti v mojih sanjah ravno tiste vrste latentna misel, katero ravnokar poskušaš zanikat? ne glede na to da sanje projecirajo tudi neko trenutno problematiko, obstaja v njih nek splošen podton, ki poskuša prerinit v zavest neko večji, pomembnejši problem, na katerega bi blo dobro postat pozoren.. O.k., če gre za pojmovanje vljudnosti kot 'navlake' , za  pojmovanje čišenja kot oblike razvezovanja od družbe pogojenosti, pojmovane kot poza in  prilaganje ter po drugi strani za identifikacijo (dušno sorodnost, prijatejstvo) z družbenim odpadnikom (čistilcem), ki  je osvobajajoča (kljub ali prav zaradi svoje nemoralnosti/morbidnosti), a ni potem to čiščenje neka oblika osvobajanja od življenja samega, pojmovanega kot odvisnost (od navlake)? Ker će je induvidualno življenje neločljivo povezano (pogojeno) z njegovo družbenostjo (je od nje 'odvisno'),  je individualna svoboda ('osvobojena' družbene pogojenosti) nujno neke vrste (morbidno) spogledovanje s smrtjo....

Title: Re: Devi Post by plesnamesecu on 03.06.2010 at 12:26:52 Mogoče je odgovor odvisen od tega, v kakšnem odnosu sta individualno in družbeno. Če družbeno preveč zatira ustvarjalnost in avtonomijo posameznika, je družbeno bolj zatiralec življenja kot njegov zagovornik. Meni je zanimiva dvojna narava sanj, ki se prepletajo v tej temi. Tudi zadnjih dvoje sanj. Na eni strani obilje, rast, življenje, na drugi smrt, trupla, rušenje. Izgleda kot en dinamičen proces transformacije.

Title: Re: Devi Post by Devi on 03.06.2010 at 17:12:52 titud wrote on 03.06.2010 at 08:51:48: O.k., če gre za pojmovanje vljudnosti kot 'navlake' , za  pojmovanje čišenja kot oblike razvezovanja od družbe pogojenosti, pojmovane kot poza in  prilaganje ter po drugi strani za identifikacijo (dušno sorodnost, prijatejstvo) z družbenim odpadnikom (čistilcem), ki  je osvobajajoča (kljub ali prav zaradi svoje nemoralnosti/morbidnosti), a ni potem to čiščenje neka oblika osvobajanja od življenja samega, pojmovanega kot odvisnost (od navlake)? Ker će je induvidualno življenje neločljivo povezano (pogojeno) z njegovo družbenostjo (je od nje 'odvisno'),  je individualna svoboda ('osvobojena' družbene pogojenosti) nujno neke vrste (morbidno) spogledovanje s smrtjo....   kaj pa če recimo besede družbeno sploh ne bi uporabila? pol imam tukej zgolj eno strukturo in ljudje so razdeljeni samo na leve in desne. eni so mal bl ekstremni, drugi mal manj. eni gledajo, kako bi si napolnili življenje čimbolj, drugi, s čim bi si ga in s čim ne. s tem, da pri meni v bistvu nikol ni šlo za ljudi. nobenega se ne da vezat, če na to ne pristane. in pristanek je način razmišljanja, ne dejansko družba. mogoče je poanta zgolj v tem, da ne vem točno kako naj začnem razmišljat drugače. ker zavrnit znam, ampak nekej zavrnit te zgolj pusti v nekem limbu, nekaj je 'ne', ni pa nobenega 'ja'. (in kadar ni nobenega 'ja', je življenje dejansko morbidno/destruktivno, ker stoji.) na nek način, kot pravijo, bit proti vojni ni rešitev, rešitev je delat mir. mene ne zanima tolk se borit proti družbenosti, samo ne vem pa čist točno, kako naj delam svobodo. mogoče znajo svobodo delat zgolj ljudje, ki so že premagali družbenost. in je potencialni družbeni odpadnik samo vzor, po katerem lahko dojamem princip nevezanosti in individualnosti. (in njegove pluse in minuse.) jes sem se vedno najbolš učila, ko sem proučevala vzore. oz, kot je plesnamesecu rekla :)

Title: Re: Devi Post by murileon on 08.06.2010 at 10:44:31 Devi wrote on 01.06.2010 at 16:31:47: Naslednji noč sem mela čudne sanje.. Sanjala sem, da sem z nekimi ljudmi na pohodu v naravo. Po dnevu hoje smo se znašli v neki koči sredi divjine. Ko se je znočilo, so šli drugi spat. Jes se nisem čutila blizu tem ljudem, zato sem se vrnila v mesto. Peljala sem se z avtom po nekih avtocestah okrog mesta, ko je zvonil telefon. A ti si pa kar šla, je rekel tip. Bil je edini moj prijatelj med njimi, vsaj po njegovem klicu sem dojela, da sva si blizu, oz tel, klic me je spomnil na nekakšno sorodnost. Pridi nazaj, ne moreš me pustit samega tukaj z njimi. Odločila sem se, da res ne, da bova spaljala stvari skupej do konca. Prinesi mi cigarete, če si že tam, ker mi jih je zmanjkalo. Kaj kadiš sem rekla. Rekel je nekaj, kar mi je zvenelo ko filter 57, če pa nimajo pa road 96 (ne spomnim se več, le da sem razmišljala o nenavadnem imenu). Ko sem se vrnila v kočo je bla v njej čista tema. Iskala sem stikalo za luč. Ko sem ga prižgala, je nekdo rekel, no končno si tukej. Na podboju na drugi strani prostora je slonel neki nevaren tip, ki prej ni bil v družbi. Pomisla sem, zdej mi bo nekej naredil. Prijatelj mi je nastavil past. Vedla sem, da so vsi ostali mrtvi. Truplo neke ženske je ležalo na tleh. Nisem točno vedla, kaj je na stvari. Nisem bla prepričana, da me bo ubil. Čeprav sem čutila, da bi me lahko. Nisem bla niti prepričana, da je ubil druge. Ampak bil je prijatelj mojega prijatla. In lahko da jih je ubil za mene. te sanje mi ne grejo iz glave, ker v njih nimam nobenih moralnih zadržkov. v večini zadnjih sanj sem bla vedno v družbi nekih ljudi, ki sem jih komaj poznala in mi nikol niso bli blizu in nikol nisem uživala v njihovi družbi. tukaj se z ljudmi končno nekaj zgodi. in mene nič kej posebej ne moti, da jih nekdo ubije (če jih) oz da so mrtvi. V bistvu mi odleže. celo sama ideja, da bi jih nekdo ubil za mene, mi ni grozna, ampak prej fascinantna. iz sanj sem izbrskala par simbolov, ki se mi zdijo poudarjeni v tem obdobju. cigareti pomenijo neko zasvojenost. jes sicer kadim sam se s tem ne obremenjujem. se pa obremenjujem zarad branja (sanje prejšnje noči). neka zasvojenost je tukej ključ do tega, da nekej meni neljubega umre. to da ostanem sama s prijateljem, ki ga komej poznam in nekim tipom, ki bi bil lahko morilec, me ne moti, prej mi je zanimivo. Zdi se mi, da  sanje govorijo o nevarni fiksaciji na vzorce funkcioniranja iz preteklosti. V prvih sanjah te knjige popolnoma potegnejo v neko staro zaprašeno stavbo, kjer je nekdo umrl. Nekaj tvojega je že davnaj umrlo, ti pa poskušaš to oživljati. To staro je za sabo zapustilo hčerko. Hčerka očitno nima nič proti temu, da greš ti živeti tja, vendar hoče to prej spraviti v red. Hčerka verjetno predstavlja nekaj novega, kar je živo. Pisateljica je že mrtva. Poskrbeti je potrebno za hčerko, oziroma z njo sodelovati, prihodnost je njena. V drugih sanjaš spet rineš nazaj. Verjetno se hčerka v tebi odloči, da gre stran, v mesto, v moderno življenje. Premoreš moderno komunikacijsko sredstvo, telefon, s katerim lahko kličeš kogarkoli. Ampak tebe potegne nazaj neka simbioza. Očitno moraš iti nazaj, da še neke stvari razčistiš. In morilec ti je všeč. Je amoralna energija, ki jo prav brigajo simbioze. Je pa zelo surova energija, ki se verjetno pojavi takrat, ko te začnejo vleči stare stvari nazaj. Še sreča, da je tu, da ti pomaga iz te fiksacije oziroma emocionalne navezanosti na staro, preživeto.

Title: Re: Devi Post by Devi on 08.06.2010 at 18:21:02 murileon wrote on 08.06.2010 at 10:44:31: Je amoralna energija, ki jo prav brigajo simbioze. Je pa zelo surova energija, ki se verjetno pojavi takrat, ko te začnejo vleči stare stvari nazaj. Še sreča, da je tu, da ti pomaga iz te fiksacije oziroma emocionalne navezanosti na staro, preživeto. na tole sploh pomisla nisem, pa je res. hvala murileon

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.