titud wrote on 02.06.2010 at 12:29:28:Jest bi to dvoje združil: vsem skupen nam je (psihičen) proces (logika) formiranja sanj, razlike pa se vzpostavijo pri iskanju/razumevanju 'skritega pomena' (jedra pomenjanja) sanj. Subjekt lako uživa v svojem simptomu (ki je vpostavljen na skrivnostni nevednosti) le, če mu uhaja logika formiranja sanj. Merilo uspešnosti interpretacije sanj je tako lahko le razpust fascinacije nad simptomom. Sanje tudi po tem, ko ko smo pojasnili njihov skriti pomen, njihovo latentno misel, ostanejo enigmatičen fenomen: kar ostaja nepojasnjeno, je preprosto njihova forma, proces, s pomočjo katerega skrivni pomen prevzema takšno formo.
S tem se zelo strinjam. Drži. No, zase lahko rečem, da me še vedno zelo fascinirajo razlike pri doživljanju/branju/razumevanju sanj. Pravzaprav tudi takrat, ko je pomen sanj že pojasnjen. Fascinira me tudi ne samo zgodba sama, ampak sposobnost nezavednega za združevanje simbolov in podob v neko smiselno zgodbo s pomenom. Ne zdi se mi pa nemogoče, da nekoč ne bi razvozlali tudi procesa, po katerem nezavedno oblikuje formo sanj.
In v določenih primerih, ko je pomen sanj pojasnjen, še vedno ostaja vprašanje, kaj narediti s sporočilom in pridobljeno vednostjo. Sicer pa se v tistih primerih, kjer sanje nakažejo na kakšen problem, ki ga razčiščuje nezavedno (in verjetno tudi zavedno), podobni motivi ponavaljajo v sanjah, dokler ne dosežejo razrešitve.