Devi wrote on 10.06.2009 at 15:47:24:Mrtvo dekle
Sanjala sem da sem v nekem velikem javnem prostoru. Zabava bo. Sedim na nekem kavču ob robu avle, ko prideta oče in hčer z radiem. Dekle je staro kakih 12 let. Plesala bo, mela predstavo. Nekje ob kavču je tv in zgleda kamera, zato bo vadila svoj nastop tukaj. Njen oče gre. Ona pleše. Dobro ji gre, neka milina je v njej, tud disciplina, dost vaje v nastopu. lepo jo je gledat, čeprov je pravzaprav ne gledam. V nekem trenutku se zgrudi in jes jo položim na kavč. Vem da je mrtva. Neke krvavitve možganske ima, verjetno od kakega udarca prej. Ker nekako vem, da je umrla, ne naredim nič. Medtem ko leži ob meni, razmišljam o njej. Se je spominjam, potrjujem njeno življenje, mi je žal zaradi nje, čeprav je ne poznam in ne vem o njej nič. V nekem trenutku pride k meni nekdo, mogoče moja mama. Vpraša po dekletu. Povem, da je mrtva. In pol se začne cela štala. V meni pritisne dvom. Kako si pa vedla da je res mrtva. Mogoče je padla v komo in če bi poklicala rešilca bi se jo še dalo rešit. Odidem po njenega očeta. On je že na zabavi. Vaša hčer je mela nesrečo, mu rečem. Gleda me skoz očala, ki delajo njegove oči velike (za na blizu), komaj ga spravim od tam in prepričam da jo gre pogledat, ne verjame, da se ji je sploh lahko kaj zgodilo. Vsi so iz sebe zarad mrtvega dekleta in jes se počutim naenkrat krivo, ker je nisem poskušala reševat. Vem, da ko bodo gledali kamere, da bodo vidli, kako sem sedela ob njej kako uro čist u miru, ne da bi karkoli naredila. Sprašujem se, kakšen človek sem, da nisem naredila to, kar bi naredil kdo drug, če to pomeni da mi ni mar za druge.
Po drugi strani vem, da je to samo vtis. Dekle je blo mrtvo. Tle ni blo več kaj za nardit. In za to, da pokažeš, da ti je nekdo mar, ne rabiš naredit drame. Po moje bi jo naredila, če bi jo blo treba. Po drugi strani sem se vprašala, če sem sposobna razlikovat, kdaj jo je treba naredit, kdaj pa ne.
Pri meni se še kar umira, zgleda, zdej je to že trilogija. Možganske krvavitve pomenijo verjetno konec razmišljanja. In ko ni misli, ni ega in vzorca. Nekje v letih tega dekleta so se prekinli odnosi med nama z očetom. S tem, da to dekle in jest v tistih letih nisva niti mal podobne, prej lih kontra. Tud mi kaže razliko med lastnim občutenjem in obnašanjem, ki ga zahteva okolje.
Nimam občutka, da mi bodo te sanje kmal jasne.
Ufff, občutljive sanje....občutljiva tema.
Sanje govorijo o tragediji, ki se ti je zgodila. Bila si v obdobju, ko bi morala zaživeti, se pokazati pred drugimi, se postaviti v družbi na svoje mesto, se realizirati Zapusti te oče, ne da ti suporta, ki bi ti ga moral dati, da bi se lahko realizirala. Postaneš introvertirana, veliko razmišljaš. Možgani so preobremenjeni. Zdaj se sprašuješ, zakaj hudiča takrat nisi na glas povedala svojih potreb, naredila štalo iz svoje težke situacije in poiskala pomoč. Raje si se zapirala vase in iz 12 letnega otroka, brez znanja in izkušenj, poskušala potegniti odgovore. Mama je očitno imela moč narediti cirkus, če ne kaj drugega. Tokrat se odločiš, da boš poslušala mamo in greš iskati očeta deklice. Ima očala za na blizu. S temi očali on na daleč ne more nič videti. Zakaj jih sploh nosi? Da ojača svojo kratkovidnost, dalekovidnost pa s tem le še poslabša. Na tej točki kažejo sanje na odpor do gledanja na blizu, na analiziranje, ki deklici, še vedno potrebni bolj konkretne perspektive in samorealizacije, ne more pomagati. Oče butasto gleda z velikimi očmi in ne verjame v katastrofo, ki naj bi se deklici (perspektivi, potencialom za samorealizacijo) zgodila. Pa se je zgodila. Le cirkusa ni naredila iz tega in ga še vedno ne dela, ker misli, da je umrla. Ni umrla. Zrasla je v zrelo žensko, ki te deklice in njenih potreb ni sprejela kot realne potrebe, ampak raje razmišljala. Kateri so tisti potenciali, ki bi jih ta deklica še lahko razvila? Veliko potencialov je bilo verjetno razvitih.
Je še kaj , kar bi imelo smisel razvijati ? V simboličnem smislu se situacija ponavlja, zato je lik očeta simbolična oseba in ne pravi oče. Zdaj si sama sebi oče in si znaš nuditi več suporta, kot si si ga zmogla pri dvanajstih. Cirkus tudi ni več smiseln, ker si zrela oseba, ki zna presoditi, pretehtati in ustrezno reagirati, zato je dvom in strah, ki ga kažejo sanje, odveč in je v pretirani meri lahko samo kontraproduktiven, ker porabljaš energijo za občutek krivde. Analiza je smiselna, ampak le v funkciji izgradnje življenja, ne pa da je sama sebi namen.
Mogoče so pa to samo infantilne želje (plesati pred drugimi), ki jih moraš dojeti (ovrednotiti) kot infantilne, da sčasoma izgubijo svojo moč; in mora v simboličnem smislu deklica umreti, da bo lahko zrela Devi bolj umirjeno živela in trošila energijo za stvari, ki se ji zdijo smiselne.Verjetno sem spet napisal en kup svojih izkušenj in projekcij, ki s tabo nimajo veze, zato jemlji napisano z zdravo skepso.
Nadaljnih postov na te sanje se bom vzdržal, da ne bom spet pretiraval.
Home
Pages: 
