Quote:

Smrt v sanjah pomeni le konec nekega obdobja.
Quote:

ja..če ve človek odpuščati sebi...

Sem bral izkušnje drugih, pa tudi na podlagi tvojih izkušenj in doživljanja sklepam, da gre za to.
Smrt pomeni konec in hkrati začetek...Pomeni začetek v novo obdobje, je odraz novih spoznanj, je začetek sprememb v subtilejše zaznavanje...odraža začetek neke nove poti, novih odločitev.....

Quote:

Jaz si sanje razlagam, kot odsev tega, kar doživljaš čez dan..Tvoj um, ki je hiša, je že poln raznih knjig in zgodb....
Sanje le na svoj način, to je brez tvoje interpretacije, razlagajo tvoje občutke in realnost.

bi rekla, da so te stvari precej odvisne od sanjalca in tematike sanj. sanje so lahko debata, pripomoček, podpora. lahko od njih pričakuješ, da so take, čimbolj jasne in realne in da si z njimi takoj pomagaš.
če so ti sanje zgolj sanje in nočeš iz njih brat in si z njimi pomagat, je čist možno, da podzavestni in zavestni svet tolk ločiš, da hodiš v sanje samo sanjat in se podzavest neha trudit, da bi bla sporočila na prvi pogled jasna in prepoznavna in jih zavije v simbole, ki sporočila še zmer vsebujejo, zavest se pa ne obremenjuje s tem, da bi jih prepoznala in se ne počuti od njih ogroženo.
bi tud rekla, da določene vsebine, ki zavest ali podzavest bolijo ali so ji zlo neprijetne, prej pridejo na plan skozi tolk zapleteno simboliko, da moraš zlo dolg o njej razglabljat (in rušit blokade okoli neke točke), kot pa skoz kako zlo realno sliko.. tako kot v kaki dost težki debati, ki se je nočeš prov it, okolišiš, nakazuješ in govoriš o posrednih stvareh, čeprov bi lahko vse skupej izrazil v enem samem jasnem stavku.

titud wrote on 31.05.2010 at 13:39:11:

a ni tole kot bi šel človek iz ene skrajnosti v drugo? men se zdi velik sanj večplastnih.. že samo žvadi v sanjah nikol niso samo žvadi.. nekej pove vsebina sama in simboli v njej.. je pa zmer še neka splošna forma, ki je latentna in kolikor zaobjema določen problem, zmer zaobjema še nekej dost širšega. mislim, sej ne da bi to širšost že kdaj dojela.. sam skos imam občutek, da je. ko da gledaš uno sliko iz pik in nikol ne zmoreš pogledat dovolj od daleč, da bi se ustvarla podoba..

Devi wrote on 31.05.2010 at 16:37:54:

Po moje bi se blo potrebno odrečt ambiciji, da je z odkrivanjem plasti pod pod plastjo kot v arheologiji moče prit do 'originala', na katerem je utemeljena vrhnja plast (manifestna vsebina) sanj. Po frojdu naj bi tičala spodaj potlačena latentna  misel, do katere se je mogoče dokopat s psihoanlitičnim postopkom. Kaj pa če v ozadju ni nobene latentne misli, nobenega jedra, zakamufliranega pod masko simbolov in do katerega bi se lahko dokopali po principu lupljenja čebule? Kaj pa če je vse, kar imamo in s čimer lahko razpolagamo, le  manifestativna vsebina sanj kot edina oblika realizacije želje, ki vsako misel že v svojem  zametku (v kali)  prekvasi  na način, da zadovoljuje zgolj samo sabe? Da se zaradi tega ni mogoče dokopat do prikrite (latentne) vsebine misli, ker se ta sploh še ni uspela razvit in da je edino razvito (razvidno) tisto, ki se izrazi kot manifestetativna oblika sanj, zadaj katere ni ničesar razvidnega (oziroma je vse 'zadaj razvidno' zgolj  produkt naše želje/potrebe po tem, da bi obtajalo in zato  naša naknadna kreacija, ki opravlja vlogo nekakega tolažnika/zavetja pred mnogokrat kruto resničnostjo sanj)? Res je to precej radikalna verzija interpretacija  sanjske realnosti, ampak kot rečeno tako realnost je laže ugledat in sprejet prav skozi interpretacijo sanj kot so bile tiste tvoje, ki niso bile tako krute, da bi bi bilo treba iskat njihov 'izvor' oz. zavetje v neki 'latetni misli' v njihovem jedru...    

Naslednji noč sem mela čudne sanje..

Sanjala sem, da sem z nekimi ljudmi na pohodu v naravo. Po dnevu hoje smo se znašli v neki koči sredi divjine. Ko se je znočilo, so šli drugi spat. Jes se nisem čutila blizu tem ljudem, zato sem se vrnila v mesto. Peljala sem se z avtom po nekih avtocestah okrog mesta, ko je zvonil telefon. A ti si pa kar šla, je rekel tip. Bil je edini moj prijatelj med njimi, vsaj po njegovem klicu sem dojela, da sva si blizu, oz tel, klic me je spomnil na nekakšno sorodnost. Pridi nazaj, ne moreš me pustit samega tukaj z njimi. Odločila sem se, da res ne, da bova spaljala stvari skupej do konca. Prinesi mi cigarete, če si že tam, ker mi jih je zmanjkalo. Kaj kadiš sem rekla. Rekel je nekaj, kar mi je zvenelo ko filter 57, če pa nimajo pa road 96 (ne spomnim se več, le da sem razmišljala o nenavadnem imenu). Ko sem se vrnila v kočo je bla v njej čista tema. Iskala sem stikalo za luč. Ko sem ga prižgala, je nekdo rekel, no končno si tukej. Na podboju na drugi strani prostora je slonel neki nevaren tip, ki prej ni bil v družbi. Pomisla sem, zdej mi bo nekej naredil. Prijatelj mi je nastavil past. Vedla sem, da so vsi ostali mrtvi. Truplo neke ženske je ležalo na tleh. Nisem točno vedla, kaj je na stvari. Nisem bla prepričana, da me bo ubil. Čeprav sem čutila, da bi me lahko. Nisem bla niti prepričana, da je ubil druge. Ampak bil je prijatelj mojega prijatla. In lahko da jih je ubil za mene.


te sanje mi ne grejo iz glave, ker v njih nimam nobenih moralnih zadržkov. v večini zadnjih sanj sem bla vedno v družbi nekih ljudi, ki sem jih komaj poznala in mi nikol niso bli blizu in nikol nisem uživala v njihovi družbi. tukaj se z ljudmi končno nekaj zgodi. in mene nič kej posebej ne moti, da jih nekdo ubije (če jih) oz da so mrtvi. V bistvu mi odleže. celo sama ideja, da bi jih nekdo ubil za mene, mi ni grozna, ampak prej fascinantna.
iz sanj sem izbrskala par simbolov, ki se mi zdijo poudarjeni v tem obdobju. cigareti pomenijo neko zasvojenost. jes sicer kadim sam se s tem ne obremenjujem. se pa obremenjujem zarad branja (sanje prejšnje noči). neka zasvojenost je tukej ključ do tega, da nekej meni neljubega umre. to da ostanem sama s prijateljem, ki ga komej poznam in nekim tipom, ki bi bil lahko morilec, me ne moti, prej mi je zanimivo.