Devi wrote on 16.11.2008 at 22:47:27:


Te sanje boš verjetno še dolgo nosila s sabo in vsake toliko časa na njih pogledala z novimi očmi . Naša naloga na forumu je, da ti pomagamo z našim materialom, ki ga naprej sama obdeluješ .
Glede intelekta pa sam mislim, da nam je prinesel veliko koristnega. Duhovnost brez intelekta povzroča revščino in trpljenje. Intelekt brez duhovnosti pa povzroča nemoralnost. V mislih imam pametno, globljo moralo, temelječo na spoznavanju resnice, ne rumene medijske, cerkvene, aktivistične, žajfaste, sektaške, javne.....in še kake druge kvazimorale. O potrebi po renesansi morale je pisal že Titud. Upam, da bi šlo za renesanso morale na novih, resnicoljubnih in življenje spoštujočih temeljih. Itak se mi zdi, da življenje funkcionira po nekih moralnih zakonitostih.

Quote:


Verjetno gre res za oplajanje duha. Lahko pa duh, ki ga človek nezavedno ponotranji, naredi tudi veliko škode. Zato se mi zdi domorodec v nevarnosti. Verjetno se da z njim zelo dobro manipulirati, sploh s strani vojakov s puškami in mitraljezi, s katerimi se da prav fino ustrahovati. To toliko povdarjam zato, ker se mi zdi, da se ni dobro nad dobrimi sanjami, kar to so, samo navdušiti, ampak je iz njih dobro izluščiti tudi potencialne nevarnosti.
Ženske marginalke, ne me hecat ! Ženske ste zelo dobro izurjene v držanju moških za jajca.

titud wrote on 17.11.2008 at 18:06:45:


Tole si malo kruto napisal. V realnosti si ne bi želel biti priča teh krutosti, na psihološkem nivoju pa nobenemu od nas ne uidejo, če hočemo naprej. Take drame se v nas vedno dogajajo. Je pa zelo odvisno od ideje same, koliko je v njej sploh življenja, da bi sploh imela dovolj moči se premešati z domorodci (domobranci), oziroma, da ne bi bila sama sebi namen. Partizani, njihov ideološki del, je živel za idejo, ki je bila premalo življenska. Sčasoma je postajala sama sebi namen in je življenje zavirala. Postala je podobna ženski, ki žre svoje otroke. Straši jih, posesivna je, boji se, da bi jo zapustili. Ne zna živeti sama. Partizani so bili na začetku, ko je bilo vse še sveže in usoda še ni bila znana. Tu je zdaj verjetno Devi. Prihodnost ideje, za katero se borijo partizani, še ni jasna. Ali bo postala sama sebi namen, ali pa bo poslušala tudi domorodce, njihove intimne občutke in skupaj z njimi ustvarila nekaj skupnega, nekaj dobrega. Definitivno pa so domorodci potencialno v nevarnosti. Partizani bodo morali odvreči svoje orožje in začeti uporabljati komunikacijo, za katero obstaja potencial na začetku sanj, ko se dogaja intervju z domorodcem.

Quote:


V bistvu paradoksna situcaija, da za to, da po v bisvu po naključju   srečaš zaželjeno osebo, potrebuješ okolje velemesta, zano po težavnosti vzpostavitve medsebojnih stikov zaradi atomiziranosti medsebojne odtujenosti  posmeznikov v množici. Pardaksnost se po moje da razložit s tem, da velemesto zaradi odtujenosti izostri potrebo po srečanju z zaželjenim drugim ob hkratnem povečanju nabora možnosti teh zaželejnih drugih, kar vse so okoliščine, ki nudijo večjo verjetnost realizacije  srečnega  naključja kot pa nedoločna potreba v kraju z malo ljudmi...      

murileon wrote on 17.11.2008 at 09:22:06:


Meni bi bilo zanimivo slišati, kako Devi razume in doživlja vse te razlage  in asociacije njenih sanj.  Zdi se, da kolikor je ljudi, toliko je razlag in vplivov lastne ideologije.

Ker sem te sanje drugače doživela kot vidva s titudom, ne vidim potrebe po iskanju potencialnih nevarnosti (to je po moje bolj odvisno od vrste sanj in njihovega pomena za sanjalca, ne pa za opazovalce). Zame je to predvsem zgodba o človeškem duhu in zame je človeški duh nekaj povsem drugega kot ideologija (čeprav kar naprej govorimo o duhu ideologije) - duh kot ga jaz razumem ne more narediti škode, škoda nastane z njegovo odsotnostjo. Medtem ko vidva s titudom vidita potencialni konflikt in boj med domorodcem in partizanom, zame partizan JE domorodec in ženska oz. združitev njunih najboljših lastnosti. Neizogibna posledica večpomenskosti simbola. Zame pač ta simbol ne pomeni iste stvari kot nekomu drugemu in bi imel po moje povsem drugačno vlogo v mojih sanjah, če bi se že pojavil.

Nekomu, ki izhaja iz okolja z dolgo tradicijo antifašističnega boja, iz okolja, kjer so ljudje (med njimi večinoma verni in ne zaradi ideje komunizma), množično sodelovali s partizani (ne pod prisilo), je težko pritrditi, da so bili partizani pač isti šmorn kot okupator. Zelo dobro so mi znane zlorabe in prevzem oblasti s strani dela komunistov, ampak zaradi poznavanja ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani s partizanstvom, ne morem okoliščin, v katerih se je razvilo partizansko gibanje in uporništvo, kar enačiti s cilji agresorja.

Bistvo človeškega duha ni v držanju nekoga za jajca. To zame ni pravi vir moči. V sanjah tega sicer ni, ampak vsi trije elementi so me spomnili na okoliščine, v katerih so lahko oziroma so bili marginalni. Ustvarjalna moč ženske je bila v prejšnjih stoletjih močno zatirana - od uničevanja modrih žensk do preprečevanja njihovega vstopa v institucije, ki so bile rezervirane samo za moške.  Remember? Držanje za jajca je bolj kompenzacija za nemoč.

murileon wrote on 19.11.2008 at 21:03:06:

Ta "moja anima" bi te, če bi bila takšna, kot jo opisuješ, verjetno namahala z marelo. Kakor pa jo jest poznam, bi jo prej odnesel z enim pogledom izpod čela.

bp

Quote:

Dejansko jaz teh sanj nisem razumela kot nevarnih. Domorodec je bojevnik. On ne bi dolg preživel, če ne bi bil dovolj izkušen in ne bi znal precenit, kaj je v igri. Dobro se zaveda, da je nekomu življenjsko potreben, da preživi. To je daleč od držanja za jajca, oz če že kdo, prej on drži kakšna.
Drugač pa tud ne verjamem preveč v to, da orožje nagiba tehtnico moči. Zahod ima orožje, nerazviti svet pa terorizem. Američani so imeli orožje, Vietnamci pa džunglo. Nemci so imeli orožje, partizani pa domovino. Partizan ima orožje, to je res, ampak domorec ima življenjsko silo. Če jo boš strl, si že izgubil.

Kar se pa tiče interpretacij, pa je jasno, da tukej debatira več ljudi in vsak iz svojega izhodišča, s svojim backgroundom. Men je to všeč, ker bolj so pestra razmišljanja, boljše je. Pa četud se že zaide s sanj in dodaja čist druge stvari poleg. Vedno si nekako v plusu. Ali razrešiš sanje, ali dobiš vpogled v druge svetove iz katerih se nekej naučiš, ven pridejo vsebine, o katerih je dostkrat dobro razmislit, in razmišljanja, ki so kdaj tolk dobra, da bi ti blo žal, če jih ne bi prebral. Recimo kako si povezala marginalce. In da gre za oplajanje duha. To je tak korak naprej, tega jes sploh vidla nisem. Bp je videl, da ženska v sanjah zgolj pristaja na rešitve (četud so zanjo v končni fazi dobre), titudu zmer nekako rata najt skupno točko stvari, ki zgleda, ko da nimajo skupnih točk. In murileon je tolk podroben in pozoren, da prej al slej najde problem, četud nasplošno razmišljava precej različno. In to cenim.
V končni fazi se mi zdi, da več sploh tolk pomembno, ali sanje razumem ali ne. Iz vsega, kar se je razpletlo okoli, sem se naučila več, kot sem sploh misla. In če mene vprašaš, je to čisti užitek