Quote:


Sanje poznam precej dobro. Zato vem, da lahko zelo čudni simboli govorijo neko zelo globoko zgodbo. Pri psihični realnosti gre za realnost, ki jo zaznava nezavedno in jo vidimo v sanjah. Ti misliš na subjektivni miš maš, ki ga vsi občutimo, ko smo budni, tisto je naša subjektivna realnost, ki ni nujno podobna objektivni realnosti.

Alojz in Sandib wrote on 28.10.2008 at 12:05:02:


Zate je ta topic nevaren, zato ti pa gre na živce. Prinaša uvide. Strup uvida se na psihoterapiji dozira, na forumih ne. Preprosta rešitev: ne beri prispevkov na tem topicu.

en del današnjih sanj

na hodniku smo skozi zastekljene stene gledali gor, eno nadstropje višje, v učilnico na nasprotnem krilu "šolske" stavbe, kjer je bil en višji letnik. Dijaki (?) so sedeli po tleh in gledali projekcijo - mislim, da film. Mislim, da so bili pri profesorju P. (en, ki se mi je pač zdel prijeten človek in sem si mislila, da mora bit fajn kot razrednik) sedeli so po tleh, oz, na tankih modrih telovadnih blazinah, vzdušje se mi je zdelo tako domače, sproščeno in intimnejše, kot sem bila navajena.
Nekdo izrazi željo - mislim, da sem bila jaz, vendar se ta del mene, zaradi potreb dialoga v sanjah loči od mene v drugo osebo - da bi tudi mi šli tja na tako fino predavanje. Potem pa sem se spomnila, da smo že bili, a tam ni bilo niti projekcije ampak navadno dolgočasno predavanje in navadne dolgočasne klopi. In sem to z nedirektnim in skrajšanim komentarjem odvrnila tisti drugi osebi.
Ker sem se vprašala o tem, kje so zdaj te klopi, ko oni tam sedijo po tleh, se je moja zavest/perspektiva dvignila, da sem lahko videla klopi potisnjene nazaj (k zadnji steni, to se ni videlo skozi okna), vmes med njimi naslonjala stolov in na prvih klopeh je sedelo še polno dijakov.
-- Mislim, da sem to videla zato, ker sem se vprašala o teh klopeh in ker je bila to prva logična, najlažja rešitev tega vprašanja. Občutek imam, da sem zaradi tega svojega razmišljanja videla to, na kar sem najprej pomislila in to me je dejansko razočaralo. Raje bi videla, doživela kaj bolj nepredvidljivega.
In potem je sledil drugi del, ki pa je bil bolj zanimiv - in se je zgodil v tem istem prostoru meni in mojim sošolcem. Upam da je bil posledica moje želje.

:D zdi se mi, da sem pravkar zgruntala na kaj se nanašajo te sanje, čeprav mi cela slika še ni jasna

kaj pa kakšne druge perspektive?

Alojz in Sandib wrote on 28.10.2008 at 15:26:40:


Brezveze. Tvoj namen na tem topicu je itak samo posiljevati s svojo prisotnostjo in svojimi idejami, ki nimajo veze s sanjami.

murileon wrote on 28.10.2008 at 19:43:30:

Nanaša se na moje ukvarjanje s tem, ali in kako=koliko naj začnem pisat na forum. Zgleda, da celo specifično na ta topic, ker sem ga imela na muhi.
Namreč na forum sem nekoč že pisala, pa na enem drugem forumu sem celo že zapisala svoje sanje nekomu v analizo.
Hvala za izhodišča. Zdaj vidim, da četudi se mi nekateri nastopajoči ali okoliščine ne zdijo tako pomembni, prinašajo pomembne informacije o meni. Širše pojasnjujejo, kako sem iz preteklosti prinesla nerazrešene stvari v sedanjost in iz njih ustvarila situacijo v kateri sem.  :)  To mi bo še pomagalo ozavestit in spustit preteklost - kar mi je iskreno dobrodošlo in zelo cenim tak pripomoček.
Moram reč, da se ob nekaterih svojih metaforah zelo zabavam.
:D murileon, hvala za tvojo prijaznost in uslužnost.

Quote:


No, v tej avtentičnosti vsaj jest ne vidim nič tako kompliciranega, da je ne bi mogli razumet tudi drugi.


Gre za to, da  ženo občutim kot  edino bitje, ki bi ga bil  sposoben sprejemat  celostno oz. čutim v sebi potencial, da bi jo sprejemal kot tako. Celostno v vsej njeni  konkretnosti in  ne kot  idealizarano predstvavo, v katero bi projiciral svoje želje po celostnosti, ki jo pri sebi kot konkretni (od drugih bitij izolirani) osebi nisem  zmožen doseči. V bistvu mi je vsaka njena fizična in duhovna navzočnost (tako tista ki me privlači/navdihuje in tsita, ki me odbija  ali vsaj iritira), vstopna točka v lastno občutenje celostnosti, ki ga doživljam skoraj izključno na tak način  in  nikoli izolirano, samo znotraj  lastnih čutov  in misli. Tako da bi si skoraj upal trdit, da je moj  celoten intelekt avtentičnost črpa le, če je v funkciji tega občutja celostnosti in ki se kot rečeno krepi    ne glede na to, ali funkcijo žene kot  vodičke v celostnost občutja poveličuje ali  zavrača.

titud wrote on 29.10.2008 at 09:45:23:


Miti slučajno ne mislim, da je instant hrana in aspekt vrhunskega metalca kladiva nekaj kar je namenjeno kompenzacije. To je nekaj, kar je v tebi, tvoja psihološka realnost, ki deluje v različnih okoliščinah. Edino razvil si jo mogoče na neobičajen način, ampak to ne zmanjšuje vrednosti tvojih sposobnosti, do katerih si prišel. Definitivno je to nekaj avtentičnega. Mislim, da sva se napačno razumela zaradi mojih kvazi nasvetov, ki so te ziritirali. Ti nasveti niso bili mišljeni tako slabo, kot so izpadli. Mogoče bi jih kdaj spet uporabil.