Quote:Tole nisem utegnila pojasnit, pa se mi zdi pomembno, ker se tu kaže neko temeljno nerazumevanje. Simboli v sanjah ne opravljajo funkcije prikrivanja, temveč osvetljevanja določenega stanja. Pri ljudeh je lahko vgrajena notranja cenzura - vendar ta deluje predvsem v budnem stanju. Delo na sanjah je med drugim lahko tudi osvobajanje od te cenzure, seveda če ne želiš ostati pri tej cenzuri.
Ampak simbol ponuja veliko več. Življenje ni samo neposredni trenutek - tudi če je ta še tako globok. Je tudi proces, je razvoj zavesti. Je zgodba. Ne zgodba, ki jo nekdo naplete in prilagodi svojim potrebam. Je pot, ki jo je nekdo prehodil. In simbol je tu energetski ključ, kot je že napisal titud.
Sanje odsevajo našo psihično realnost. Naša psihična realnost pa združuje vse: od trenutnega prilagajanja neki trenutni situaciji do zelo dolgotrajnih in zapletenih sprememb v osebnostni in vrednostni strukturi. Za vse te elemente obstaja različno izrazoslovje, vendar govori o eni in isti stvari. In pri tem se mi zdi, da je jezik modernega človeka revnejši in manj uporaben.
Mogoče se do tukaj celo strinjava. Moje mnenje je samo, da je izražanje v simbolih pravzaprav izraz neke napetosti, ki v direktni obliki ne more mimo cenzorja, navadno, ker je preveč intenzivna, boleča, stresna, vznemirljiva, ... Še v sanjah ne. Obvoz torej.
Razlikujeva pa se morda po tem, kako gledava na zavest. Zame je zavest prav veliki cenzor, varnostni mehanizem in ne neka transcendentna povezava vsega z vsem.
Pri meni je ta cenzor zelo močan, se mi je pred časom zgodilo, da sem se svojih občutkov in stanja zavedel šele skozi privid. Spet drugič je bil čisto trivialen dogodek omogočil zavedati se določenih občutkov. Zato tudi občasno kaj brskam po svojih sanjah, še posebej, če so bile te zelo intenzivne.
Današnje sanje recimo, v katerih se kregam z gospo na letališču, ki me noče spustiti na prebukiran avion, kljub temu, da sem še pravočasno na check-inu in imam vse papirje urejene, interpretiram zato predvsem skozi stres, ki mi ga povzroča takšno potovanje, kjer, če bi me vprašal kdo vmes, če sem morda kaj vznemirjen, bi bil lahko pripravljen prisečt, da sem hladen kot špricar, kljub temu, da sem v rent-a-car pridirkal s 180km/h in gledal kot da bom koga sežgal s pogledom, če bi se mi slučajno postavil na pot.
bp